Medtem ko občani v relativno velikem obsegu energijsko prenavljajo družinske hiše, pa prenova večstanovanjskih stavb v Sloveniji poteka počasi. Kot ugotavljajo na Eko skladu, je stopnja prenov še vedno nizka. V dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 je zapisano, da bo Eko sklad za reševanje tega problema ponudil nove finančne instrumente in izvajal pilotne projekte.

„Eko sklad kot partner sodeluje pri projektu LIFE-IP-CARE4CLIMATE (C4C), ki je večletni integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Med drugim je naloga Eko sklada izvesti pilotne projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb, sofinancirane z novima finančnima instrumentoma, ki ju je predlagal Institut Jožef Stefan na podlagi poglobljene analize, pripravljene v okviru projekta,“ pravijo na skladu. 

Nov javni poziv za bloke

Tako so konec prejšnjega tedna objavili nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude za pilotne projekte skupnih naložb celovite energijske prenove starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve. 

Posebnost poziva je, da so etažni lastniki do subvencije upravičeni le, če energijsko prenovo večstanovanjske stavbe vsaj tretjinsko sofinancira podjetje (pogodbenik) za energetske storitve, ki bo zagotovilo izvajanje storitev energetske učinkovitosti. Etažni lastniki podjetje poiščejo na trgu. 

V pozivu je določeno še, da se mora naložba pogodbeniku plačevati bodisi po računih za energijo bodisi na osnovi računov za storitve energetske učinkovitosti. Ročnost financiranja poplačila pogodbenih obveznosti s strani pogodbenika mora znašati vsaj pet let, iz pogodbe pa mora biti razvidno, da pogodbenik zagotavlja dogovorjene prihranke energije. 

Bistevne spremembe novega poziva

Etažni lastniki se lahko odločijo za dve vrsti prenove. Prva vključuje izvedbo vsaj treh ukrepov. Druga možnost je, da se odločijo za celovito skoraj ničenergijsko prenovo večstanovanjske stavbe. 

V prvem primeru je subvencija nižja, znaša lahko le do 40 odstotkov stroškov naložbe, vendar skupna višina nepovratne finančne spodbude za izvedbo vseh ukrepov skupaj ne more preseči 40 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe pred prenovo. Prej je veljalo, da je najvišja možna subvencija na kvadratni meter 450 evrov. V okviru takšne prenove pa ni več zahteve, da mora stavba po prenovi dosegati energijski razred vsaj B2. 

Etažni lastniki morajo v tem primeru obvezno izvesti toplotno izolacijo in stene proti neogrevanim prostorom ter zunanje stene ogrevanih prostorov proti terenu. Poleg tega pa morajo izvesti vsaj še dva druga ukrepa, pri čemer se lahko odločijo za toplotno izolacijo ravne ali poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, optimizacijo sistema ogrevanja, toplotno izolacijo tal na terenu, nad zunanjim zrakom ali nad neogrevanim prostorom, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, vgradnjo ogrevalne naprave za skupno ogrevanje stavbe, skupnostno samooskrbo z električno energijo, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, vgradnjo energijsko učinkovitega sistema razsvetljave, kolesarnico, polnilnico za električna vozila, zbiralnik deževnice ali zeleno streha ali zeleno fasado.  

Če se etažni lastniki odločijo za skoraj ničenergijsko prenovo stavbe pa je po novem javnem pozivu subvencija višja kot prej, in sicer so jo zvišali iz 50 na 60 odstotkov vrednosti naložbe. 

Novost je tudi, da zdaj vlogo za pridobitev subvencije etažni lastniki oziroma v njihovem imenu upravnik lahko vložijo preden so dela končana, prej je veljalo, da je bilo treba vlogo vložiti pred začetkom del. 

Dodatna subvencija za statično sanacijo

Še vedno pa velja, da lahko dobijo dodatno subvencijo, če bodo na stavbi izvedli tudi statično sanacijo oziroma protipotresno ureditev. Spodbuda znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe statične sanacije, vendar ne več kot 225 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe. 

Ob tem velja poudariti, da je pri skoraj ničenergijski prenovi obvezno izvedena statična presoja. Če na podlagi te ugotovijo, da je potrebna, jo je treba obvezno izvesti. Pri prenovi, ko se etažni lastniki odločijo za izvedbo treh ali več ukrepov, pa statična presoja in izvedba statične prenove nista obvezni. 

Za nepovratne spodbude je razpisanih 500.000 evrov, etažni lastniki pa vloge zanje lahko oddajo do 30 septembra. Najvišja možna spodbuda, če je poleg skoraj ničenergijske prenove predvidena tudi statična sanacija, lahko znaša 500.000 evrov.