Na nedavni konferenci Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo, je med drugim beseda tekla tudi o samooskrbi z električno energijo in toploto za ogrevanje. V ospredju je bila skupnostna samooskrba, pri kateri v Sloveniji še vedno precej zaostajamo za nekaterimi severnimi in zahodnimi evropskimi državami. 

Koristi za vse deležnike

Skupnostno samooskrbo, ki naj bi bila v prihodnjih letih prednostna, je na konferenci predstavil Tomislav Tkalec iz društva Fokus. Poleg investitorja so v skupnostne energetske projekte vključeni tudi drugi deležniki, vsi pa sodelujejo pri naložbi, upravljanju ali porabi električne energije, ki jo naprava proizvede. Pomen skupnostne samooskrbe je predvsem v tem, da ima od projekta koristi skupnost, saj ustvari prihranke, zmanjša odvisnost od nihanja cen energije in zniža stroške zanjo, je še povedal. 

Različne oblike skupnostne samooskrbe

Modelov skupnostne samooskrbe je več, Tkalec pa je predstavil štiri. Prvi je skupnostna samooskrba na večstanovanjski stavbi, kot denimo na bloku na Jesenicah, kjer proizvedeno elektriko rabijo za skupne prostore, del pa tudi v stanovanjih. 

Drugi model je sončna elektrarna na strehi osnovne šole v Budanjah pri Ajdovščini, v skupnostno samooskrbo pa so vključeni prebivalci vasi. 

Tretji model je zadruga, za katero so se odločili v Hrastniku. Sončno elektrarno bodo postavili na strehi osnovne šole, vsi, ki bi bili radi deležniki, pa morajo postati člani zadruge. 

Četrti model pa prihaja iz Dunaja, kjer je zasebnik na strehi svoje hiše postavil sončno elektrarno, elektriko pa porabi v zase, v skupnost pa je vključil tudi porabnika, ki živi na drugi lokaciji. 

Premalo znanja in informacij

Čeprav je prednosti skupnostne samooskrbe veliko in možnosti več, pa jih v Sloveniji še nismo prevzeli, kaj šele izkoristili. Kot je povedal Tkalec, je znanja o takšnih projektih pri nas premalo. Malo je ljudi, ki vedo, kako izvesti tak projekt, večina čaka na informacije, hkrati pa je veliko tudi administrativnih ovir. 

Na ministrstvu za infrastrukturo se na to odzivajo

Nekaj sprememb so že sprejeli, druge šele načrtujejo. Tako so že spremenili določilo, da mora biti skupnost OVE organizirana v okviru transformatorske postaje, zdaj te omejitve ni več, pravilo je spremenjeno in razširjeno na vso državo, je povedala Tina Sršen, državna sekretarka na ministrstvu. 

Samooskrba ni več omejena le na gospodinjstva in male poslovne odjemalce, presežke energije lahko zdaj prodamo, med novostmi pa je tudi nova energetska skupnost državljanov, ki ni nujno vezana na OVE, mora pa biti organizirana kot zadruga. 

Odprava neto meritev in višje naložbene pomoči

Bistvena sprememba je tudi odprava net meteringa oziroma neto meritev, posledično pa se spreminja tudi financiranje samooskrbe. Do zdaj je to izvajal Eko sklad, ki naj bi konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta objavil še en javni poziv za subvencije. 
Po novem pa naj bi financiranje potekalo prek Borzena, oblikovano pa bo kot naložbena pomoč. Ta pa naj bi bila precej višja, kot so bile nepovratne spodbude pri Eko skladu. 

Finančna slika brez neto meritev ne bo več tako ugodna, zato bodo potrebne izdatne naložbene pomoči. Sistem oblikujejo, v prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi bilo znano, kakšna bo pomoč odjemalcem, ki bodo vstopili v novo shemo, je še povedala Sršenova. 

Pod streho Novosti pri subvencijah za sončne elektrarne

Skupnostni samooskrbi bo v okviru finančne perspektive namenjeno nekaj manj kot 30 milijonov evrov, dodatnih 25 milijonov evrov pa za spodbujanje naložb in tehnologij za pretvorbo presežkov energije iz OVE, povezovanje sektorjev plina in elektrike ter hranilnike energije.

Pojasnila je tudi razliko med skupnostno samooskrbo in skupnostjo OVE. Prva je namenjena samooskrbi z elektriko, druga pa se lahko ustanovi tudi za ogrevanje. Novost je tudi, da se v skupnost OVE lahko vključijo poslovni odjemalci, vendar ne dobavitelji energije in trgovci z energijo. 

Četrtino elektrike za gospodinjstva

Pri tem za gospodarske družbe, ki investirajo v sončno elektrarno z močjo večjo kot 250 kW, hkrati pa imata v njih kapitalski vložek država ali lokalna skupnost, velja, da morajo 25 odstotkov proizvedene elektrike nameniti gospodinjstvom. Med njimi bodo imela prednost energetsko revna gospodinjstva in odjemalci v večstanovanjskih stavbah. Natančna merila za to pa morajo šele določiti. 

Lažje umeščanje in dvojna raba prostora

Med načrti je tudi zakon, na podlagi katerega želijo pospešiti naložbe v OVE in vzpostavitev skupnostnih elektrarn. Med drugim tudi s pospešenim umeščanjem v prostor. Zakon naj bi bil tudi pravna podlaga za določitev območij, kjer bo umeščanje elektrarn na OVE prednostno. Uredil pa naj bi tudi celovito presojo vplivov na okolje, presojo čezmejnih vplivov in pravila za kakovost dokumentacije. Ključna novost naj bi bila tudi ureditev dvojne rabe prostora za različne namene, denimo za energetiko in kmetijstvo. Zakon naj bi bil sprejet marca 2023.

Slovenija Tu lahko preverite, koliko elektrike lahko proizvedete na vaši strehi