Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo priporočila občinam za pripravo odloka o urejanju naselij in krajine. Zakaj gre?
"Priznati si moramo, da podobo naših mest, krajev in odprte krajine po vseh slovenskih regijah vse bolj kazijo ruševine, podrtije, neskladne in iznakažene hiše, moteči kamnolomi, zapuščena zemljišča in odlagališča, vsiljivi oglaševalski objekti in kričeče barve fasad, divje zaraščeno zelenje in obglavljeni drevoredi,“ v uvodu v obsežni dokument s priporočili piše Janez Koželj.
Po njegovem mnenju naj bi bilo sprejetje takega odloga "tisti težko pričakovani instrument urbanistične prisile, s katerim bi lahko začele občine učinkovito urejati problematiko zanemarjanja stavb in rabe zemljišč ter vidnega onesnaževanja grajenega in odprtega prostora, in to z omejevanjem lastninske pravice na zasebnih zemljiščih“.
"Ni vseeno, kako oblikujemo javne prostore, kakšen material uporabimo za urbano opremo, kako uredimo počivališče, kako urejamo zelene površine in obrezujemo drevesa, kam in kako postavljamo obvestilne in oglaševalne panoje, kakšne bodo barve fasad, ali na katero stran ulice bomo dopuščali postavitev hladilnih naprav. Odlok o urejenosti naselij in krajine predstavlja nov instrument za doseganje urejenosti naselij in krajine, s katerim lahko prispevamo h krepitvi, ohranjanju in ustvarjanju prepoznavnih značilnosti prostora in identitete Slovenije,“ pa pomen sprejema odloka utemeljuje minister Uroš Brežan.
Čeprav občine pogoje posegov v grajeni in odprti prostor določajo že občinskih prostorskih načrtih in občinskih podrobnih prostorskih načrtih, sta ta dva akta pogosto namenjena predvsem pravni regulaciji prihodnje oziroma načrtovane gradnje. "Ker pa so za doseganje ciljev urejenosti prostora, pomembni tudi negradbeni posegi v prostor in splošna podoba že izgrajenih in urejenih delov naselij in krajine, predvsem pa tudi funkcioniranje in vzdrževanje javnih površin in zelenega sistema, se občinam daje možnost, da urejenost prostora regulirajo s posebno vrsto prostorskega akta,“ še en dodatni akt občin utemeljijo avtorji dokumenta.
Občina lahko poseže praktično v vse
V priporočilih so predstavljeni posegi v prostor, ki jih občina opredeli z odlokom in natančno predpiše pogoje zanje. Občina pa se glede na razmere odloči, v katere od posegov bo z odlokom posegla in ali bodo veljali na celotnem območju ali le v posameznih delih občine. Seznam posegov je obsežen, zato tu navajamo predvsem tiste, ki se dotikajo posameznika in njegove zasebne lastnine.
Občina v odloku lahko zelo natančno predpiše, kakšne so lahko in kakšne ne smejo biti fasade, balkoni, lože, terase, strehe, garaže in nadstrešnice, pergole, zunanja stopnišča, lope, drvarnice, steklenjaki, rastlinjaki, zimski vrtovi, ute, senčnice, letne kuhinje, greznice, male komunalne čistilne naprave, oporni zidovi, brežine, ograje, tlakovanje, vrste rastlin na zasebnih zemljiščih, ki mejijo na javne površine, zasaditev grmovnic in dreves, s katerimi se zakrijejo moteči deli stavb. Poleg tega za določene od naštetih posegov ter toplotne črpalke, klimatske naprave in naprave za izkoriščanje sončne energije lahko predpiše tudi njihovo umestitev.
Ograja je lahko le lesena, kovinska ali zidana pa ne
Iz osnutkov odlokov dveh občin, ki sta predstavljena v dokumentu, lahko razberemo, da so določila za posamezni poseg lahko izjemno natančna in omejujoča. Takole so v enem od osnutkov odlokov opredeljene medsosedske ograje.
Lahko so narejene iz strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja (živa meja) ali lahke lesene ograje, zidane in druge masivne ograje niso dopustne. Za žive meje se praviloma uporabljajo avtohtone sorte drevnine (gaber, tisa ali smreka). Lahke lesene ograje so letvene, nebarvane, kovinska ali druga konstrukcija je skrita.
Usmeritev letev je pokončna, razmik med njimi je do polovice širine letve, v primeru obcestne ograje je lahko razmik med letvami tudi ožji. Lahke kovinske ali žične ograje so dopustne v območjih, ki ne vplivajo na arhitekturno in krajinsko podobo naselja, oblikovno sledijo lesenim ograjam. Priporočena višina ograje je 1,2 metra in ne sme presegati 1,5 metra vključno z opornim zidcem. Na ulično stran višina in oblikovanje ograje sledi drugim ograjam, tako da nastaja in se ohranja višinsko in oblikovno poenoten niz.
Nadstreški, ute, drvarnice skrite za hišo
Pravila za pomožne objekte pa se glasijo takole. Pomožni objekti se praviloma umeščajo za stavbo, ki jo dopolnjujejo, tako da se ohrani vidni stik med glavno stavbo in ulico. Pri gradnji več pomožnih objektov se ti združujejo (npr. garaža in drvarnica v skupnem objektu). Temelji pomožnega objekta so točkovni, če je potrebna temeljna plošča, naj bo ta skrita z leseno oblogo oziroma poravnana z nivojem tal.
Le enobarvne fasade, brez črt, poudarkov ...
V eni od občin so se odločili, da bodo uredili problematiko fasad. V odloku ne določajo zgolj odtenkov, ki so dovoljeni, temveč napišejo konkretne barve z oznakami. Za fasadne površine, ki niso neposredno vidne z javnih površin, je dopustno uporabiti tudi temnejše barve rdečkastih in rjavkastih tonov, ki so lokalno tipične ali so značilne za tradicionalno arhitekturo. Barva talnega zidca stanovanjskih stavb je temnejša od barve fasade. Uporabijo se lahko sivi, rjavi, peščeni in drugi barvni toni zemeljskih barv v temnejših odtenkih. Likovna členitev fasad stanovanjskih stavb s pasovi, progami, poševnicami, liki, uporabo različnih barv na istem objektu in podobno ni dopustna.
Dopustni so elementi, ki na sodoben način interpretirajo značilnosti tradicionalne arhitekture, kot so poudarjeni robovi fasad (šivan rob), poudarjene odprtine oken in vrat v rahlem reliefu ali barvnem odtenku, ki rahlo odstopa od barve fasade, viden les na fasadi bodisi kot zaključni sloj bodisi kot vidna lesena konstrukcija, če gre za manjši delež fasadnih ploskev, uporabljeni les je avtohton in uporabljen skladno z lokalno stavbarsko tradicijo. Barva stavbnega pohištva je usklajena z barvo fasade
V odlokih naj ne bi bilo določeno, kateri odtenki oziroma toni fasad so dopustni, temveč naj bi bile barve konkretno naštete, enako velja za materiale. Ni dovolj, da določijo, da se smejo uporabiti naravni materiali, temveč konkretno katere.
Nove posege bo treba prijaviti, obstoječe stanje pa popraviti
Občina lahko tudi določi, da je treba posege, ki so opredeljeni v odloku, pred izvedbo priglasiti, razen če gre za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ali če bo poseg izveden kot del graditve takega objekta.
Investitor posega lahko v vlogi za priglasitev zaprosi za odobritev odstopanj, kar mora posebej utemeljiti, soglasje pa mora vsebovati obrazložitev občinskega urbanista, zakaj se tako zaprosilo zavrne ali se mu ugodi.
Občina lahko določi tudi, da je treba obstoječe posege, ki z dnem uveljavitve odloka niso izvedeni v skladu z njegovimi določbami, odstraniti ali jih z njim uskladiti, za kar predpiše tudi rok. To določilo pa ne more veljati za posege, ki so bili izvedeni na podlagi gradbenega dovoljenja, odločbe o priglasitvi del ali drugega upravnega akta, s katerim je bila dovoljena njihova izvedba.
Lahko pa bo odstranitev ali uskladitev zahtevala pri posegih, ki so bili izvedeni brez aktov, pri čemer gre lahko za posege, ki so bili skladni z dosedanjo regulacijo prostora ali pa so jo kršili.
Odlok pred sprejemom predstavljen javnosti
V procesu sprejema odloka mora občina opraviti osnovni pregled stanja (ne)urejenosti naselij in krajine, pri čemer mora preveriti tudi poglede in stališča širše strokovne in laične javnosti. Ko pripravi strokovne podlage, mora te javno razgrniti ter strokovno in laično javnost pozvati k razpravi in oddaji pripomb.
V štirih letih, odkar je v veljavi ZUreP-2, ki določa sprejem odloka o urejanju podobe naselij in krajine, tega niso sprejeli niti v eni občini.
Ali takisto v mestih vremena se bodo spremenila. Nema vise sake sorte farb po fasadah Prirajza zvedav turist v najlepse …
Ja, kje sem ze ostal...aha ograje. Ograje torej, kaj se bo nekaj pres... in se afnal z neko barvo na …
a ne...ne in ne. Nobenih crt, barv, nastreskov in podobne navlake. Lepo kot nekoc v socializmu, dovoljena mora biti samo …