Po zakonodaji, pravilnikih in občinskih odlokih je priklop stavbe, v kateri se zadržujejo ljudje, na javno vodovodno omrežje obvezen. Če je omrežje seveda zgrajeno in od stavbe ni oddaljeno več kot 50 metrov oziroma ni drugih realnih razlogov, ki onemogočajo priklop, o čemer pa običajno odločajo pristojni v občinah. 

Zadrževanje ljudi pri tem ne pomeni, da ti v stavbi nujno tudi bivajo. Priklop je torej nujen, tudi če gre za objekt, na primer zidanico, stavbo, v kateri je urejena delavnica, pisarna...

Čeprav se večini zdi, da je priklop na javno vodovodno omrežje nekaj običajnega, standard, ki ga vsi potrebujemo in pričakujemo, pa še vedno na podeželju obstaja kar nekaj lastnikov hiš, ki te možnosti niso ali ne želijo izkoristit, čeprav s tem kršijo predpise. V hišah uporabljajo deževnico ali pa imajo celo lastne vodne vire. 

Odkrili so ga po 20 letih

Občine oziroma službe, ki so v občinah ustanovljene za upravljanje z javnim vodovodnim omrežjem, vse takšne lastnike pozivajo, da stanje uredijo. Tako je ena od njih nedavno odkrila lastnika stanovanjske hiše, ki vse potrebe po vodi že 20 let zadovoljuje z deževnico. Urejen ima podzemni zbiralnik, od tam pa razpeljane vodovodne cevi v hišo, do vseh pip, sanitarij ter pralnega in pomivalnega stroja. Ustreznost vode, tako nam je povedal, je zagotovil z več filtri, skozi katere se deževnica prečisti. Za pitje pa jo še dodatno prekuha. 

Foto: Profimedia Deževnica

Trdi tudi, da vsa ta leta ni vedel, da bi se nujno moral priklopiti na javni vodovod, ki poteka mimo hiše. Pred več kot 20 leti je pridobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo hiše, pred časom pa tudi uporabno dovoljenje. Takrat ga nihče ni vprašal, ali je priklopljen na javni vodovod ali ne. 

V šestih mesecih mora hišo priklopiti na javni vodovod

Zdaj je dobil odločbo, da mora najkasneje v šestih mesecih hišo priklopiti na javni vodovod, kar med drugim tudi pomeni, da ne bo več mogel uporabljati deževnice, saj v hiši nima dvojnega sistema vodovodnih cevi. Sistema pitne vode in deževnice morata biti namreč ločena, da ne bi prišlo do mešanja ene in druge vode. Deževnico bo v prihodnje lahko uporabljal le še na vrtu in za pranje avtomobila. 

Foto: Profimedia vodovod Na občini je najprej vložil vlogo za odmero komunalnega prispevka, saj ga ob rekonstrukciji za javni vodovod ni plačal. Ko bo poravnal ta strošek, bo moral od javne vodovodne cevi skopati jarek za povezavo do hiše. Potem bo javno komunalno podjetje izdalo soglasje k priklopu, priklop in namestilo vodomer. Plačati bo moral priključno takso in vse druge stroške, povezane z izvedbo priklopa (kanal, polaganje cevi, vodomer). Računa, da bo za vse skupaj odštel nekaj tisoč evrov. 

Ralogov za obvezni priklop je več

Sprašuje se, zakaj je vse to potrebno, če je dve desetletji brez kakršnih koli težav bival z deževnico, pri tem pa celo varoval okolje, saj ni porabljal pitne vode. Razloge za obvezni priklop na javni vodovodni sistem najdemo v zakonodaji. Prebivalcem se s tem zagotavlja zdravstveno ustrezna pitna voda, ki jo vse čas nadzorujejo komunalna podjetja, ki vodovod upravljajo, in NIJZ. 

Deževnica To so prednosti uporabe deževnice, ki so vredne razmisleka

Z obveznim priklopom na javni vodovodni sistem se zagotavlja upravičenost teh sistemov. Sredstva za njihovo gradnjo so v večini občin zagotovile lokalne skupnosti, zato je prav, da se ti sistemi tudi uporabljajo, zanje pa vsi, ki imajo možnost priklopa nanj, plačajo tudi komunalni prispevek. 

Priklop, kot lahko preberemo v večini občinskih odlokov o oskrbi s pitno vodo, ima tudi vpliv na ceno vodarine in omrežnine. Več ko je na sistem priključenih odjemalcev, manjši je pritisk na cene. 

Na vrtu Za lep vrt in obilen pridelek je ta sistem nujen