Lastniki želijo z menjavo oken zmanjšati potrebe po toploti za ogrevanje in s tem stroške, hkrati pa izboljšati bivalno udobje.

Skozi nova okna namreč ne bo več vleklo, zato ob oknu ne bomo več čutili hladnega zraka. Toplota na stikih med okenskim okvirjem in zidom ter med krilom in okvirjem ne bo več prehajala iz prostorov ven, manj toplote pa bodo prepuščala tudi nova, bolj izolativna stekla.

Naložba v nova okna je v primerjavi z naložbo v nov toplotnoizolativni sloj fasade in strehe bistveno nižja, prihranki pri energiji pa primerljivi. Zaradi novih oken naj bi se toplotne potrebe za ogrevanje znižale za približno 20 do 30 odstotkov. 

Našteto so več kot zadostni razlogi, da se v marsikaterem gospodinjstvu odločijo za naložbo v nova okna, kar potrjujejo tudi podatki Eko sklada, saj je ta med vsemi naložbami v boljšo energijsko učinkovitost stavbe najpogostejša. 

Pogosto sledi razočaranje 

Najprej se pojavi rosa na okenskih steklih, v najslabšem primeru po njih kar teče, kasneje pa sledi še plesen na stenah, v vogalih, ob oknu. Če ne že prvo ogrevalno sezono, pa drugo ali tretjo.

Zgroženi lastniki odgovore za svoje težave iščejo pri proizvajalcih in prodajalcih oken. Krivijo material, iz katerega so okna, še posebej, če so izbrali plastična. Prepričani so, da plastična okna ne dihajo, kar po njihovem pomeni, da ne prepuščajo ne zraka ne vlage. Razočarani ugotavljajo, da bi bilo bolje, če bi izbrali lesena okna, saj les diha, sposoben pa je tudi absorbirati vlago in jo oddajati. 

Foto: Profimedia - Kondenz je posledica slabega prezračevanja. Okna, kondenzacija

Če bi vgradili lesena okna, težav ne bi bilo

Obe prepričanji sta popolnoma zmotni. Gre za mite, ki so se v zadnjih letih uveljavili pri oknih. Nikakor ne velja, da plastična okna bolj tesnijo od lesenih, niti ne velja, da lesena dihajo, plastična pa ne. In tako nikakor ne velja, da v prostoru ne bi bilo vlage ali celo plesni, če bi namesto plastičnih vgradili nova lesena okna. Oboja okna lahko oziroma morajo dobro tesniti, nobena okna ne dihajo, in lesena okna zaradi obdelave v proizvodnem procesu ne sprejemajo vlage in je ne oddajajo.

Foto: Profimedia - Večjo toplotnoizolativnost PVC-oken dosežejo z zračnimi komorami. PVC-okna Razlike med plastičnimi in lesenimi okni so pri drugih lastnostih. Razlikujejo se po videzu, na otip, po načinu vzdrževanja, trdnosti in trajnosti, ter na koncu po načinu recikliranja. To so lastnosti, na podlagi katerih se objektivno in subjektivno odločimo za lesena ali plastična okna. Nekaterim na primer naravni materiali pomenijo veliko, zato izberejo lesena, drugi dajo prednost manjšemu vzdrževanju, zato izberejo plastična okna. Najpogosteje pa izbiro pogojuje cena. Plastična okna so cenejša od lesenih.

Težave so posledica dobrega tesnjenja 

Težave z vlago, rosenjem stekel in plesnijo pa tičijo povem drugje in nikakor niso povezane z materialom, iz katerega sta narejena okenski okvir in krilo. Osnova za nastanek težav je bistveno boljše tesnjenje novega okna, in to velja tako za plastično kot leseno okno,  ki zahteva nove ali vsaj prilagojene navade stanovalcev. 

Tesnjenje okna je odvisno od njegove kakovosti in kakovosti vgradnje. O kakovostnem oknu,  plastičnem ali lesenem, govorimo, ko izpolnjuje vse zahteve o energijski učinkovitosti, to pa potrjujejo različni certifikati. 

Foto: Profimedia okna, vgradnja oken Kakovostna okna preprečujejo ventilacijske izgube

Energijska učinkovitost oken je izražena z vrednostjo toplotne prehodnosti okvirja in krila, zasteklitve in okna kot celote. Pove nam, koliko toplote bo prešlo skozi okno, in sicer pozimi iz notranjosti ven, poleti pa od zunaj v prostor, saj se toplota vedno prevaja iz toplejšega na hladnejše mesto. 

Kakovost vgradnje pa se kaže skozi tako imenovane naravne ventilacijske izgube, ki pomenijo, da zrak na netesnih mesti prehaja iz toplega na hladno mesto. Ker naj bi bilo novo okno kakovostno, prav tako pa njegova vgradnja, smo zmanjšali prehod toplote iz notranjih prostorov ven, predvsem pa smo zmanjšali naravne ventilacijske izgube in s tem tudi izmenjavo zraka med prostorom in zunanjostjo. 

Prav tu pa tiči težava za pojav prekomerne vlage in plesni po menjavi oken. Zaradi dobrega tesnjenja ni več oziroma so bistveno manjše ventilacijske izgube. S tem, ko ni več naravne izmenjave zraka, ki je prej potekala skozi netesna mesta starega okna, tudi vlaga, ki je v zraku, ne more več ven. 

Hkrati zaradi manjših toplotnih izgub skozi novo okno običajno tudi nekoliko manj ogrevamo, saj je občutek toplote boljši, pa čeprav prostor denimo zdaj, namesto na 23, ogrevamo le še na 21 stopinj Celzija. Občutek toplotnega ugodja je namreč večji, ker ob novem oknu ne zaznavamo več hladu, saj je temperatura na novem toplotnoizolativnem steklu zdaj višja kot je bila na starem. 

Vlaga ne more ven, zato kondenzira

Zgodi se torej dvoje. Vlaga ne more samodejno ven, ker ni več netesnih stikov, temperatura zraka v prostoru pa je nekoliko nižja, zato ta ne more zadržati toliko vlage kot prej. Velja namreč, da višja ko je temperatura zraka, več vlage lahko zrak zadrži, in obratno. 

Ker vlaga nima kam prehajati, na mestih, ki imajo nižjo temperaturo od temperature zraka, kondenzira. Ta mesta pa so običajno vogali, stene tik pod stropom, okenske špalete in tudi površina stekel.  

Rešitev za preprečevanje kondenzacije vlage v prostoru in nastanek plesni je torej v tem, da ji dovolimo ven, hkrati pa prostor ogrevamo na enako temperaturo kot pred menjavo oken. Vlago lahko iz prostorov spustimo na različne načine. 

Foto: Profimedia Prezračevanje

Načinov prezračevanja je veliko

Najbolj preprost način je pravilno odpiranje oken tri do štirikrat na dan po štiri do pet minut, ki omogoča izmenjavo zraka, a je treba vedeti, da to povzroča kar precej toplotnih izgub. Je pa še vedno boljše takšno zračenje, kot pa premalo odpiranja oken ali pa denimo konstantno zračenje s priprtim oknom. 

Druga možnost je vgradnja posebnih rozet v okenske okvire, ki se odpirajo in zapirajo glede na temperaturo in količino vlage v prostoru, ter tako omogočajo nadzorovano prezračevanje brez večjih toplotnih izgub. 

Tretji način je vgradnja lokalnih prezračevalnih sistemov v posamezne prostore in ventilatorjev, ki iz bolj umazanih prostorov, kot so kuhinja, kopalnica, shramba, črpajo že uporabljen zrak. Ti sistemi lahko le prezračujejo, lahko pa imajo tudi vgrajene rekuperatorje, ki izkoriščajo toploto že uporabljenega zraka in tako kljub prezračevanju zelo zmanjšajo toplotne izgube. 

Zadnja možnost pa je centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. 

Poleg zračenja je priporočljivo, če je vlage zaradi naših bivanjskih navad v prostoru res veliko, da vanj postavimo tudi kakovosten in učinkovit razvlaževalec zraka. 

Koristni nasveti To so dejstva o kakovosti zraka, odpiranju oken in prezračevanju

Vzrok niso okna, temveč navade stanovalcev

Menjava oken je torej dobra odločitev, zahteva pa nekaj vedenja o dinamiki vlage, zraka in temperature v prostoru. Temu je treba tudi prilagoditi bivalne navade, najmanj kar moramo narediti je, da dovolj oziroma bistveno bolj zračimo, kot smo, ko je skozi stara okna ves čas potekala naravna izmenjava zraka. Slabe izkušnje tistih, ki trdijo, da so naredili napako, nas ne smejo odvrniti od tega, da bi stara okna zamenjali z novimi, pri tem pa nas ni treba skrbeti ali naj bodo plastična ali lesena. 

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.

Vlaga in plesen To so vzroki za vlago in plesen v slovenskih domovih