Prihodnje leto naj bi bilo na področju električne energije kar burno. Že 1. januarja bo za gospodinjstva začel veljati obračun električne energije 90 : 10, ki pomeni, da bomo 90 odstotkov porabljene elektrike plačali po z vladnim ukrepom zamejenih cenah, 10 odstotkov pa po tržnih cenah, ki so jih nedavno objavili dobavitelji. 

Druga, bistveno večja novost, pa bo nov sistem obračunavanja omrežnine, ki naj bi potem, ko s ga že prestavili, začel veljati 1. julija 2024. 

Zaradi navedenega se v javnosti pojavlja veliko ugibanj o tem, kolikšne bodo prihodnje leto položnice za električno energijo, med temi pa je tudi precej netočnih informacij o velikih podražitvah, ki da čakajo gospodinjstva. 

Na ta in še nekatera druga vprašanja sta danes na novinarski konferenci odgovarjala direktor Elesa Aleksander Mervar in direktorica Agencije za energijo Duška Godina. 

Položnice bodo višje le za nekaj evrov

„To, kar zadnje čase poslušamo o cenah elektrike, lahko z eno besedo poimenujem kot neresnico,” je v uvodu dejal Aleksander Mervar. Tržne cene, ki so jih objavili dobavitelji, so sicer res precej visoke, a bodo, vse dokler bo gospodinjstva ščitila država, imele le majhen vpliv na višin položnice, saj predstavljajo le desetino. Hkrati država dvig cen blaži z oprostitvijo plačila prispevka za OVE in SPTE. Kot je še povedal Mervar, bo račun za elektriko januarja višji le za nekaj evrov. 

Koliko so v resnici cene elektrike, ki da jih plačujejo slovenska gospodinjstva, visoke, je ponazoril s podatkom Eurostata za prvo letošnje polletje. Slovenska gospodinjstva so plačevala četrte najnižje cene elektrike, imeli smo nerealne cene, prihaja pa obdobje, ko bomo imeli realne cene, je povedal. 

Ko gre za ceno omrežnine, so slovenska gospodinjstva plačevala 13 najnižjo omrežnino. 

Razlogov za višjo omrežnino je več

Navedel je tudi nekaj razlogov, zaradi katerih mora mrežnina dražiti. Gospodinjstva porabijo vse več elektrike, operaterji pa zaradi sončnih elektrarn in neto meritev ne vedo natančno, za koliko. Ocenjuje, da se je poraba gospodinjstev povečala za 10 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Povečala se je tudi poraba v javnem sektorju, medtem ko se je v industriji zmanjšala.

Do leta 2050 je glede na leto 2020 načrtovana od 39- do 52-odstotna povečana raba električne energije, s tem pa je povezana tudi izrazito povečana konična obremenitev omrežja. Elektroenergetsko omrežje ni pripravljeno na masovno vključevanje toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, razvoj omrežij brez prilagajanja odjema pa bi bil prepočasen in predrag.   

Eden od pomembnih razlogov je tudi zeleni prehod, ki ga po besedah Mervarja ne bomo dosegli, če bomo plačevali le toliko omrežnine, kot je plačujem zdaj. Po ocenah Sodo bodo morale distribucije v 10 letih vložiti okoli štiri milijarde evrov.

Prenova obračuna, usmerjena v razbremenitev omrežja v časih manjše obremenitve, je ključna za učinkovit zeleni prehod in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Spremembe, ki se obetajo, niso namenjene kaznovanju, temveč spodbujanju odjemalcev, da aktivno sodelujejo v zelenem prehodu.

Ne bomo kuhali ponči

Država želi z novim načinom obračunavanja omrežnine za električno energijo spremeniti naše navade iz nas iz pasivnih spremeniti v aktivne odjemalce elektrike. To pomeni, da bomo rabo prilagajali potrebam in omejitvam vse bolj obremenjenega elektroomrežja.

Vendar to ne pomeni, da bomo morali kuhati ponoči, tudi uporaba opekača za kruh nas ne bo udarila po žepu in obračun omrežnine sam po sebi ne prinaša dviga te, je povedala Duška Godina in dodala, da bo za gospodinjstva celoletni stroški omrežnine celo nekoliko nižji.

Zavajajoči izračuni omrežnine

Predvsem izračuni prihodnjih stroškov, ki upoštevajo zgolj uporabo časovnega bloka 1, so zavajajoči. Časovni blok 1 nastopi v obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno, in sicer le ob delavnikih v višji sezoni, torej zgolj v štirih mesecih leta, zato bo omrežnina za vse odjemne skupine v tem obdobju višja. V obdobju nižje sezone, torej preostalih osem mesecev, pa bodo stroški omrežnine nižji, kar v naslednjih dveh letih na letnem nivoju pomeni, da bodo za gospodinjstva ob nespremenjenih navadah praviloma enaki oziroma celo nekoliko nižji.

V enem letu 12 evrov manj omrežnine

Njihovi izračuni kažejo, da bo značilni gospodinjski odjemalec (poraba približno 4000 kWh na leto) zaradi prestavitve začetka izvajanja prenovljenega obračuna na 1. julij 2024 na letni ravni plačal približno en odstotek manj omrežnine kot letos. Približno enak učinek bo tudi pri malih poslovnih odjemalcih. Če bi nov obračun omrežnine veljal celo leto, bi ta odjemalec na letni ravni, ob nespremenjeni rabi omrežja, plačal 12 evrov oziroma pet odstotkov manj omrežnine kot letos.

Dve leti ne spreminjajte dogovorjene moči

Glede morebitnih kazni zaradi manjših napak in prekoračitev dogovorjene moči ni razloga za skrb. Dogovorjena moč, na kateri temelji obračun omrežnine v posameznem časovnem bloku, bo določena na podlagi naših navad, na podlagi treh največjih konic porabe v zadnji višji sezoni, kar nazorno pove, da naših navad ne bo treba nujno spreminjati, pa bomo na letnem nivoju za omrežnino plačali približno enak znesek. 

Gospodinjstvom ne priporočajo v naslednjih dveh letih spreminjanja dogovorjene moči, saj jim bo tako zagotovljeno dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko spremljali porabo, informirani bodo o morebitnih prekoračitvah in s tem povezanimi dodatnimi stroški, ki pa jim ne bodo zaračunani. 

Zaračunavanje presežne moči zgolj varovalka

Ob nespremenjenih navadah se nam ni treba bati prekoračitev. Le znatna in dolgotrajnejša preseganja dogovorjene moči, in to še posebej v časovnem bloku 1, lahko pomembneje povečajo naše stroške. Zaračunavanje presežne moči zato ni kazen, temveč pomembna varovalka za primere, če bi želeli dogovorjeno moč znižati na minimum in pri tem ne bi spremenili naših navad pri rabi energije. Skupni strošek iz naslova presežnih moči pa ne bo presegel stroška, ki bi ga za posamezni časovni blok plačal odjemalec glede na priključno moč iz soglasja za priključitev.