Tla so zdaj še dovolj topla, kar je pomembno za dobro ukoreninjenje, preden nastopi zima in z njo zmrzal. Poleg tega je zdaj dovolj dežja, da mlade rastline ni treba ves čas zalivati.

Zimzelene grmovnice pa je bolje saditi spomladi. Zaradi listov in manj razvitega koreninskega sistema so namreč v nevarnosti, da se čez zimo izsušijo.

Pred izbiro sadik

Tako kot dreves in trajnic ni dobro saditi na pamet, to velja tudi za grmovnice. Preden izberemo vrsto grmovnice in sadiko, je treba premisliti o več dejavnikih. Prvo pravilo je, da izbiramo grmovnice, ki so prilagojene na podnebje, v katerem bodo rasle. To pomeni, da so odporne proti zimskim vremenskim razmeram in temperaturam. Hkrati je treba izbiro prilagoditi prsti, ki jo imamo na vrtu. To je pomemben podatek, ki ga je strokovnjakom v drevesnici ali specializirani trgovini vredno zaupati.

Foto: Profimedia Snežna kepa Ker grmovnice običajno sadimo na sončna ali polsenčna mesta, je treba preveriti, kje na vrtu jim bomo zagotovili ustrezne pogoje. Potem je treba preveriti, kako visoko, predvsem pa, koliko se bodo razrasle v širino. Zagotoviti jim je treba dovolj prostora za rast, hkrati pa morajo biti z vseh strani dostopne za obrezovanje.

Izbiro grmovnic velja prilagoditi tudi barvno in strukturno. Da bo vsaka posamezna prišla čim bolj do izraza, naj bodo različno visoke, da bodo vrt krasili njihovi cvetovi čim dlje, pa naj tudi cvetijo v različnih obdobjih leta.

Kakovosten koreninski sistem

V tem času grmovnice kupujemo v drevesnicah, kjer jih začnejo izkopavati v drugi polovici oktobra. Takšne sadike imajo več prednosti, saj so rasle v enakem ali zelo podobne okolju, kot je na domačem vrtu. Torej so na podnebje že dobro prilagojene. V drevesnicah sadike grmovnic prodajajo z golimi koreninami ali s koreninsko grudo, kar pomeni, da so jih iz rastišča izkopali z zemljo. Seveda pa se lahko odločimo tudi za sadike v loncih.

Foto: Profimedia Lepopoldka Pred nakupom je treba korenine pregledati, pri tem pa imamo biti pravico zahtevni. Koreninski sistem izkopanih sadik naj bo enakomerno razvejan, daljše in slabotnejše korenine pa lahko tudi odrežemo. Pomembno je, da je sadika izkopana tik pred nakupom, čas do sajenja pa naj bo čim krajši, da se korenine ne izsušijo.

Če se odločimo za sadike s koreninsko grudo ali v loncu, je pomembno, da zemlja ni izsušena, držati pa se mora korenin, torej ne sme se usipati. Nič ni narobe, če bomo rastlino iz lonca potegnili že v drevesnici ali vrtnariji, saj le tako lahko prevrimo stanje korenin. Korenine, ki so v loncu prevečkrat ovite okoli grude in na dnu silijo ven, niso najboljši znak. Če so poleg tega še izsušene, se za takšno sadiko raje ne odločimo. To je namreč dokaz, da je rastlina že izčrpala vse hranljive snovi in vodo, sadika je zato slabotnejša, možnost, da se bo dobro ukoreninila in preživela zimo, pa manjša.

Sadika naj bo čim bolj enakomerno razvejana in brez listja. Skratka, rastlina mora biti v mirovanju, zato je ta čas tudi ponudba grmovnic največja. Prepričajmo se tudi, da na rastlini ni škodljivcev in sledi bolezni.

Priprava sadilne jame

Sadike je po nakupu treba čim prej posaditi na stalno mesto na vrtu. Še posebej to velja za sadike z golimi koreninami, ki se izsušijo najhitreje. Zato je dobro, da je jama za sajenje že pripravljena oziroma da sadike kupimo takrat, ko jih bomo imeli čas takoj po prihodu iz drevesnice posaditi. Nikoli pa ni odveč, če sadiko pred sajenje, vsaj za čas, ko ji pripravljamo sadilno mesto, namočimo v vodo, ki ji dodamo nekaj zemlje.  

Foto: Profimedia Vajgelija Globina in obseg jame je odvisen od velikosti koreninskega sistema. Sadiko posadimo na globino, na kateri je rasla v drevesnici oziroma na globino, da bo koreninska gruda poravnana z zgornjim robom jame. Širina rame pa naj bo dvakratnik širine koreninskega sistema oziroma koreninske grude. Na dnu jame naj bo zemlja rahla.  

Jamo, potem ko smo prepričani, da sadika stoji navpično, do vrha zasipamo z rahlo zemljo, ki jo je treba utrditi, potlačiti. Najlažje kar tako, da kolobar pohodimo. Tako bomo zagotovili, da voda v jami ne bo zastajala, s čimer preprečimo tudi gnitje korenin.

Prvo leto ne gnojimo

Sadik ni treba gnojiti, saj jih bomo s tem prisilili, da si same izborijo potrebne hranljive snovi, zaradi česar bodo razvile močnejši koreninski sistem in postale bolj trdožive. Prvič jih gnojimo eno leto po sajenju. V tem času je treba skrbeti, da po kolobarju ne rastejo trava in pleveli, ki bi sadiki odžirali hranljive snovi.

Če pa se kljub temu odločimo za gnojilo, ga ne dodajamo v sadilno jamo, temveč raztrosimo po površini kolobarja, ki ga zastremo s slamo ali lubjem.  

Foto: Profimedia Tamariska Na koncu rastline obilno zalijemo in obrežemo. Izrežemo morebitne odmrle in uvele veje ter v notranjost rastoče poganjke. Krošnjo lahko zmanjšamo za eno četrtino.

V galeriji zgoraj smo zbrali 10 cvetočih grmovnic, ki jih lahko posadite v tem času in so tudi naprodaj v vrtnarijah in drevesnicah.