Dostop do dolgoročnega stanovanjskega kredita in z njim pogosto povezanega življenjskega zavarovanja za primer smrti ali dolgotrajne nezmožnosti dela je za številne, predvsem mlade posameznike in družine, zaradi različnih razlogov lahko precej otežen. 
Banke natančno preverjajo njihovo kreditno sposobnost, pri čemer omejitve postavlja tudi Banka Slovenije, kreditojemalci morajo imeti tudi dovolj lastnih sredstev, krediti morajo biti zadostno zavarovani. Poleg tega so obrestne mere, čeprav zdaj padajo, še vedno visoke, dodatni strošek odplačevanja kredita pa je tudi življenjsko zavarovanje, ki sicer ni obvezno, je pa priporočljivo. 

Diskriminacija posameznikov, obolelih za rakom

Vse našteto so za številne lahko ovire. Še z večjo oviro pa se srečujejo posamezniki, ki so preboleli raka, saj banke pri sklepanju dolgoročnih kreditnih pogodb, preverijo tudi njihovo zdravstveno stanje, pri čemer je lahko vprašanje tudi, ali so v preteklosti preboleli raka. Enako velja za zavarovalnice, ko gre za sklepanje pogodb o življenjskem zavarovanju. 

Posamezniki, ki so preboleli raka, se znajdejo pred dejstvom, da so zanje kreditne in zavarovalne pogodbe še težje dostopne oziroma so pogoji zanje precej slabši, kot veljajo za posameznike, ki raka niso preboleli. Gre za diskriminacijo, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje, kjer so spisali nov zakon, s katerim naj bi to odpravili.

Pravica do pozabe 

Novi predlog zakona o pravici oseb po prebolelem raku do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, ureja dostopnost do zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih pogodb osebam, ki so prebolele raka, pod enakimi pogoji kot ostalim posameznikom, ki nikoli niso zboleli za rakom, kar se imenuje pravica do pozabe.

"Pravica do pozabe je pravica osebe, ki je premagala raka, da se dejstvo, da je premagala raka, ne upošteva pri sklepanju zavarovalnih pogodb življenjskih zavarovanj in kreditnih pogodb. Isto pravico imajo tudi osebe, ki so obolele za bolezen hepatitis C in HIV," navajajo predlagatelji zakona. 

Rak vse bolj obvladljiva bolezen

V uvodu predloga navajajo še, da se preživetje bolnikov z rakom v Evropi in v Sloveniji povečuje. Po podatkih European Cancer Patient Coalition v EU trenutno živi več kot 20 milijonov posameznikov, ki so preboleli raka (to predstavlja 4,2 odstotka celotne populacije EU). Od teh je ena tretjina posameznikov (7 milijonov), ki brez raka živi že več kot 10 let. 

Po podatkih registra raka RS iz 2020 pri nas trenutno živi več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. V zadnjih 20 letih se je petletno čisto preživetje povečalo za 11 odstotnih točk. Med bolniki z rakom je manj kot en odstotek otrok in mladostnikov. V zadnjih 20 letih se je petletno preživetje otrok in mladostnikov, zbolelih za rakom, povečalo za sedem odstotnih točk (iz 79 na 86 odstotkov).

Čeprav podatki potrjujejo, da rak vse bolj postaja obvladljiva kronična bolezen, se osebe, ki so ga prebolele, po vrnitvi v aktivno življenje srečujejo s številnimi ovirami. Ena od njih je tudi omenjen dostopu do finančno – kreditnih storitev, še posebej, kadar so te storitve povezane z življenjskimi zavarovanji, zato je treba to zakonsko urediti. 

Enaki zavarovalni in kreditni pogoji 

Predlog zakona tako določa prepoved diskriminacije ob odločitvi o odobritvi poslovnega razmerja z zavarovalnico in kreditodajalcem kot tudi pri pogojih sklenitve pogodbe z zavarovalnico in kreditodajalcem.

Če bo zakon sprejet, posamezniki, ki so premagali raka, pri sklepanju zavarovalnih in kreditnih produktov, v določenem obdobju po ozdravitvi ne bodo več dolžni dajati informacij o svoji pretekli rakavi bolezni, ponudnikom teh produktov pa bo prepovedano, da bi o osebah zbirale te informacije. Če te informacije dobijo, pa jih ne smejo uporabiti. Tudi osebe, ki so obolele za boleznijo hepatitis C in HIV, bodo imele isto pravico.  

Uveljavitev pravice po petih oziroma 10 letih

Zakon določa splošni rok, pri katerem se uveljavi pravica do pozabe, ki je deset let po ozdravitvi. Pri mlajših osebah do 21 let v času postavitve diagnoze pa je ta rok krajši, in sicer pet let. Ali drugače, osebe, ki so zbolele za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja, ne da bi imele ponovitev bolezni, minilo deset let ter osebe, mlajše od 21 let in je od konca aktivnega zdravljenja, ne da bi imele ponovitev bolezni, minilo pet let, bodo kreditne in zavarovalne pogodbe lahko sklepale pod enakimi pogoji kot vsi drugi. 

Konec aktivnega zdravljenja pa pomeni trenutek, od katerega naprej ni potrebno več nobeno aktivno zdravljenje z izjemo hormonskega in drugega preventivnega zdravljenja, namenjenega zmanjševanju tveganja ponovitve bolezni po popolni remisiji.
V zakonu je zgolj omejitev, da se pogodbe iztečejo do dopolnjenega 65 leta starosti ter da zavarovalna vsota zavarovalne pogodbe ne presega 280.000 evrov, najvišji znesek hipotekarnega posojila pa je lahko 500.000 evrov.

Obdobja bodo lahko tudi krajša od deset in pet let za določene tipe raka oziroma določene stadije raka, pa tudi za bolezen hepatitis C in HIV. Krajša obdobja bodo opredeljena na seznamu, ki ga bo pripravila pristojna komisija.   

Visoke globe za banke in zavarovalnice

Zavarovalnice in kreditodajalci bodo morali že v fazi pred sklenitvijo pogodbe posameznika pisno opozoriti na pravico do pozabe, ki je omejena na stanovanjska in poslovna posojila, kjer bo nepremičnina glavni dom posameznika ali njegova glavna poslovna enota. 

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona bosta izvajali Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Nespoštovanje določil zakona pa bo kaznovano z visokimi globami, in sicer od 12.000 do 120.000 evrov se za prekršek kaznuje zavarovalnica in kreditodajalec ter z globo od 400 do 4000 evrov se kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice in kreditodajalca. 

Podobne zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo posameznikov, ki so preboleli raka, hepatitis C in HIV, so sprejeli že v Franciji, Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Romuniji in na Portugalskem.