Nedavno smo pisali o tem, da so evropski poslanci sprejeli osnutek ukrepov za spodbujanje prenove stavb in zmanjšanje rabe energije in izpustov toplogrednih plinov. Gre za predlagano revizijo direktive o energijski učinkovitosti stavb, saj ukrepi iz zdaj veljavne niso dovolj ambiciozni.
Obvezna energijska prenova stavb
Direktiva med drugim določa, da bo treba pred prodajo, ob večji prenovi ali ob podpisu nove pogodbe oddaje v najem, izboljšati energijsko učinkovitost stavbe, na primer z vgradnjo toplotne izolacije ali izboljšavami ogrevalnega sistema. To naj bi začelo veljati najkasneje leta 2033. Hkrati določa tudi, da bodo morale biti stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, do leta 2032 opremljene z napravami za sončno energijo, torej s sončnimi elektrarnami.
Čeprav je v direktivi posebno poglavje namenjeno finančnim spodbudam in predvsem pomoči energijsko revnim gospodinjstvom, je veliko vprašanje, kje bodo lastniki hiš in stanovanj v večstanovanjskih stavbah dobili denar za izpolnitev tako ambicioznih zahtev.
Upoštevajoč trenutne cene posameznih ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti, gre za precejšnje zneske. Odvisni so seveda od obsega in kakovosti energijske obnove, a vendar hitro dosežejo vrednost več deset tisoč evrov.
Pregledali smo povprečne cene, dostopne na spletu, za posamezne ukrepe, in izračunali, koliko zdaj stane energijska obnova povprečne hiše, s katero zadovoljimo tudi zahteve Eko sklada za pridobitev subvencije.
V energijsko obnovo smo vključili izvedbo fasade s toplotno izolacijo, toplotno izolacijo strehe, zamenjavo stavbnega pohištva s trislojno zasteklitvijo in novimi senčili, vgradnjo nove toplotne črpalke zrak/voda in vgradnjo prezračevalnega sistema.
Toplotna izolacija fasade in strehe
Cena fasade s toplotno izolacijo, ki zadosti zahtevam Eko sklada, kar pomeni, da je treba vgraditi približno od 17 do 18 centimetrov ekspandiranega polistirena ali kamene volne, stane približno 55 do 65 evrov na kvadratni meter. V ceni so že upoštevani delo, gradbeni oder, zaključna dela okoli oken. Za povprečno hišo bi takšna fasada stala od 12.500 do 15.000 evrov.
Toplotna izolacija tal neogrevanega ostrešja stane približno 3000 evrov, če se odločimo za izolacijo strehe, pa bo cena višja, od 4500 do 5000 evrov.
Nova trislojna okna in toplotna črpalka
Cene oken so zelo različne, a če izberemo lesena, trislojna in jih vgradimo po smernicah RAL, da bi lahko dobili subvencijo Eko sklada, ter dodamo še nove zunanje okenske police in zunanja senčila je cena za povprečno hišo od 10.000 do 12.000 evrov.
Nekoliko cenejša je vgradnja nove toplotne črpalke, za katero bomo ob predpostavki, da lahko ohranimo obstoječe radiatorje, z montažo in drobnim materialom vred odšteli od 7.000 do 9.000 evrov.
Prezračevalni sistem bi moral biti del prenove
Energijsko prenova lahko na tej točki zaključimo, a veliko boljše bivalno okolje bomo ustvarili, če se odločimo še za vgradnjo prezračevalnega sistema. Hiša bo po vgradnji novih zrakotesnih oken in toplotne izolacije tesnila bistveno bolj kot pred prenovo, zato je treba nujno poskrbeti za dovoljšen dotok svežega zraka, sicer lahko v prostorih pričakujemo povečano vlago in v naslednjem koraku tudi plesen.
Vgradnja decentraliziranega prezračevalnega sistema stane od 4000 do 5000 evrov, če imamo možnost, da vgradimo centralni prezračevalni sistem pa bomo zanj odšteli od 6000 do 7500 evrov.
Cena prenove od 30.000 evrov naprej
Seštevek najnižjih ocenjenih stroškov energijske prenove je več kot 36.000 evrov, če seštejemo višje ocenjene stroške pa nekaj več kot 48.000 evrov. Če upoštevamo, da bi za vsak ukrep dobili 20 odstotkov naložbe povrnjene v obliki subvencije, bi ta znašala od 28.800 do 38.400 evrov.
Višina stroškov energijske obnove je seveda odvisna od velikosti hiše in njenega stanja. Če je treba pred navedenimi ukrepi sanirati še vlago v temeljih ali zidovih, saj brez tega tudi energijski ukrepi ne bodo imeli učinka, ali skupaj z izolacijo strehe sanirati še ostrešje in zamenjati strešno kritino, se stroški občutno povzpnejo.
Stroški so odvisni tudi od cilja, koliko želimo zmanjšati rabo energije v hiši. Pri našem izračunu smo upoštevali zahteve Eko sklada, s takšno energijsko obnovo pa bi rabo energije, ob predpostavki kakovostne izvedbe brez toplotnih mostov, zmanjšali za približno 70 odstotkov.
Naložba se povrne v 15 letih
V koliko letih se bo naložba v energijsko obnovo povrnila, je odvisno od rabe energije za ogrevanje pred obnovo. Predpostavimo, da smo do obnove za ogrevanje in pripravo tople vode porabili 3000 litrov kurilnega olja, ob predpostavki, da ima oljni kotel 80-odstotni izkoristek, to pomeni približno 24.000 kilovatnih ur na leto. Po prenovi naj bi torej približno 7200 kWh.
Cena enega litra kurilnega olja je trenutno 1,043 evra, pri porabi 3000 litrov s prevozom torej nekaj več kot 3200 evrov. Cena kilovatne ure elektrike za gospodinjstva je trenutno 0,18 evra, torej bi bil strošek za energijo po obnovi približno 1300 evrov, prihranek pa 1900 evrov. Naložba bi se povrnila v 15 do 20 letih.
S sončno elektrarno se naložba povrne hitreje
Vračilna doba naložbe se spremeni, če k ukrepom dodamo še sončno elektrarno. Predpostavimo, da vgradimo napravo z močjo 10 kW, saj moramo pokriti še druge potrebe po elektriki v hiši, v prihodnjih letih pa načrtujemo tudi nakup električnega avtomobila. Cena sončne elektrarne je približno 12000 evrov. Letni prihranek za ogrevanje in sanitarno toplo vodo bi povečali iz 1900 na nekaj manj kot 3000 evrov (plačevali bi le obvezne dajatve za elektriko). V tem primeru bi se celotna naložba v energijske ukrepe in sončno elektrarno povrnila v 14 do 17 letih.
Vse vračilne dobe smo izračunali ob predpostavki, da za nobenega od ukrepov oziroma naložb nismo najeli kredita. Z najemom kredita se zaradi odplačila zdaj precej visokih obresti vračilne dobe podaljšajo.
Ti evropski politiki načrtno zajebavajo narod in jih delajo siromake!
Čez mejo v Italiji so do nedavnega... z novim letom so zaključili imeli 110% subvencijo... kar pomeni da si dobil …
Naj EU plača!