Medbančna referenčna obrestna mera euribor vztrajno raste. Po letu 2015 je prvič ponovno dosegela pozitivno vrednost v začetku junija, od takrat pa se njena rast strmo nadaljuje. Konec julija je bila vrednost šestmesečnega euribor že 0,631 odstotka, en mesec kasneje se je povzpela na 1,077, konec septembra je znašala že 1,858 odstotka. Mejo dveh odstotkov je euribor dosegel sredi oktobra, konec meseca pa se je ustavil pri 2,103 odstotka. Na dan (9. 11. 2022), ko pišemo ta članek, je njegova vrednost že 2,3 odstotka, vrednost trimesečnega pa 1,74 odstotka. 

Slovenija Euribor izjemno zrasel, toliko so se zvišali mesečni obroki kredita

Rast euriborja pomeni rast višine mesečnih obveznosti kreditov

To ne občutijo le tisti, ki denimo stanovanjski kredit šele najemajo, temveč tudi vsi, ki kredit s spremenljivo obrestno mero že odplačujejo. Vsakih tri ali šest mesecev jim banke namreč na novo izračunajo mesečno obveznost glede na takratno vrednost euribor. Pri večini bank je upoštevan šestmesečni, le dve banki stanovanjske kredite obrestujeta po trimesečnem euribor. 

Fiksne obrestne mere se približujejo štirim odstotkom

Glede na rast in vrednost euribor, pa banke prilagajajo, torej višajo tudi fiksne obrestne mere, kar pomeni, da so tako obrestovani stanovanjski krediti vedno dražji. Vendar to občutijo le tisti, ki jih šele nameravajo najeti, ne pa tudi kreditojemalci, ki jih že odplačujejo. 

Kreditojemalci v neenakem položaju

Zaradi izbire obrestne mere so tako kreditojemalci trenutno v zelo različnih oziroma neenakih položajih. Nekdo, ki je 100.000 evrov stanovanjskega kredita po fiksni obrestni meri najel denimo v začetku leta, ko je bila ta od 1,9 do 2,45 odstotka, v povprečju pa okoli dva odstotka, vsak mesec plača približno 500 evrov anuitete.

Če bi enak kredit najel zdaj, pa bi bila njegova mesečna anuiteta približno 600 evrov. Torej 100 evrov več na mesec, v 20 letih to pomeni kar 24.000 evrov več obresti. 

Primerjava kreditov 

Kot kažejo izračuni v spodnji tabeli, se fiksne obrestne mere za kredite zdaj gibajo od 3,25 pa celo do 4,40 odstotka. Samo v letošnjem letu so se ti krediti izjemno podražili. Banke obrestnih mer pod tri odstotke sploh nimajo več v ponudbi, večina se jih približuje štirim odstotkom. 

Letos že več podražitev

A to ni prva letošnja podražitev. Večina bank je fiksne obrestne mere prvič dvignila aprila in maja letos. Povprečna mesečna obveznost takrat najetega kredita (100.000 evrov, 20 let) se je dvignila na 520 evrov, kredit pa v primerjavi z januarjem podražil za približno 3000 evrov. 

Nov dvig fiksnih obrestnih mer je sledil že junija. Mesečna obveznost pri enaka kreditu je bila že približno 535 evrov, kredit pa od januarskega dražji za približno 7000 evrov. 

Avgusta je sledila nova podražitev stanovanjskih kreditov. Skoki fiksnih obrestnih mer navzgor so bili precejšnji, od 0,25 pa celo do 0,85 odstotne točke. Pri kreditu, vrednem 100.000 evrov, je to v primerjavi samo z junije pomenilo od 3000 pa celo do 10.000 evrov več obresti v 20 letih. Fiksne obrestne mere so se povzpele čez tri odstotke.

Obrestne mere Nova podražitev: Krediti vsak mesec dražji, tudi do 10000 evrov

V šestih mesecih več kot 100 evrov višji obrok

Pri stanovanjskih kreditih s spremenljivo obrestno mero je nekoliko drugače. Krediti so zdaj sicer dražji, vendar ne na račun fiksnih pribitkov, ki jih določajo banke, temveč na račun višje vrednosti euribor. Fiksni pribitki so že od maja približno enaki, od 1,25 do 1,75 odstotka. Banke jih sicer nekoliko prilagajajo, vendar so spremembe majhne za 0,05 do 0,2 odstotni točki. 

Zaradi euribora pa marsikaterega kreditojemalca boli glava. Nekdo, ki je še maja imel mesečno obveznost za 100.000 vreden kredit, ki ga bo odplačeval 20 let, približno 480 evrov, zdaj odplačuje približno 590 evrov na mesec. Če bo v naslednjega pol leta euribor dosegel vrednost treh odstotkov, bo njegov mesečni obrok znašal že  625 evrov.

Pri višjih zneskih kredita in daljši dobi odplačevanja so razmere še bolj zaostrene, skoki mesečnih obveznosti to namreč še višji. 

ZPS: Odločite se za kredit s fiksno obrestno mero

Do zdaj je veljalo, da so stanovanjski krediti s spremenljivo obrestno mero cenejši od tistih s fiksno obrestno mero, zdaj pa so se stroški enih in drugih precej približali ali celo izenačili. Glede na visoko inflacijo, ki jo ECB skuša obrzdati z dvigom ključnih obrestnih mer, lahko pričakujemo tudi nadaljnja povišanja euriborja in s tem kreditnih obrokov. 

„Če razmišljate o najemu stanovanjskega kredita, svetujemo fiksno obrestno mero. Euribor se je v zadnjih mesecih močno povišal, gibanje v prihodnosti je negotovo, a pričakujemo dodatna povišanja. Če odplačujete kredit s spremenljivo obrestno mero razmislite, ali ga lahko morda predčasno poplačate oziroma ga spremenite v kredit s fiksno obrestno mero – pri svoji ali drugi banki,“ kreditojemalcem svetujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije. 

Stanovanjski krediti Banke spet dvignile obrestne mere, krediti precej dražji