Banka Slovenije bo lahko kmalu omilila omejitev kreditiranja potrošnikov. Ali ga bo in kako, še ne razkrivajo. Preigrali smo najverjetnejši scenarij.

7. aprila je bil v uradnem listu objavljen zakon, ki bo omogočil sprostitev kreditiranja potrošnikov. Banka Slovenije od leta 2019 omejuje kreditiranje, omejitev pa je vezana na minimalno plačo, zato je ob vsakem zvišanju minimalne plače strožja. Zdaj mora potrošniku po plačilu posojila na računu ostati 915 evrov (76 odstotkov bruto minimalne plače), za vsakega otroka pa še 275 evrov (polovico od tega zneska, če zanj skrbita oba starša).

Par brez otrok s povprečnima plačama 1400 evrov lahko dobi 154 tisoč evrov posojila, z enim otrokom 110 tisoč evrov, z dvema otrokoma 66 tisoč evrov in s tremi otroki 24 tisoč evrov.

Družina bi za obrok lahko dala skoraj 500 evrov več

Zakon, ki bo kmalu začel veljati, bo Banki Slovenije omogočil, da pravilo spremeni. Ali ga bo, kdaj in kako, ne povedo. Lahko pa bi namesto 76 odstotkov minimalne bruto plače zahtevali, da na računu po plačilu posojila ostane znesek, ki je potreben za pokritje minimalnih življenjskih stroškov. Ta trenutno znaša 670 evrov. S tem bi se ljudem "sprostilo" 245 evrov, ki bi jih lahko namenili za posojilo, družina bi lahko tako za posojilo namenila 490 evrov več na mesec.

Na to so namignili tudi na ministrstvu za finance. "Sprejeti zakon sam po sebi ne pomeni sprostitve omejitev kreditiranja. Daje pa zakon Banki Slovenije možnost, da ne bo več tolmačila zakonodaje na način, da jo zavezujejo pravila iz zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ampak bo lahko kot osnovo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku (kreditojemalcu), vzela drugo merilo, na primer oceno nujnih življenjskih stroškov (in ne več bruto minimalne plače)," so po sprejemu zakona pojasnili na ministrstvu za finance.

"Znesek minimalnih življenjskih stroškov predstavlja znesek, ki ga za osnovno preživetje potrebuje odrasla oseba, ne pa tudi otrok. Ugotovitev zneska minimalnih življenjskih stroškov za otroka ni bil predmet Raziskave o minimalnih življenjskih stroških," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Naredili smo izračun, koliko več posojila bi lahko dobile družine, če bi Banka Slovenije zahtevala, da na računu ostane znesek minimalnih življenjskih stroškov, določba za otroke pa bi ostala enaka kot doslej.

Razlike so ogromne, pari in družine bi lahko dobile 78 tisoč evrov več kredita, kar je pri paru brez otrok 50 odstotkov več kot doslej, pri paru z enim otrokom 70 odstotkov več, pri paru z dvema otrokoma 2,2-krat več in pri paru s tremi otroki kar 4,3-krat več kot doslej.

Še vedno pa bo lahko par s povprečnima plačama in dvema otrokoma dobil največ 144 tisoč evrov posojila. Za tako družino najbrž premajhno 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani stane približno 250 tisoč evrov.

Objava zakona še v tem tednu, veljati bo začel dan po objavi

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki bo omogočil spremembo, bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen predvidoma v tem tednu. Gre za zakon, ki ima le dva člena, enega vsebinskega in drugega, ki določa, da začne veljati dan po objavi v uradnem listu.

Vsebinski člen naj bi preprečil, da bo ob vsakem zvišanju minimalne plače postanemo manj kreditno sposobni, čeprav se nam prihodki ne spremenijo.

Zakon bo namreč izrecno določil, da Banka Slovenije in drugi organi "pri izvajanju makrobonitetnega nadzora po tem zakonu niso vezani na določbe glede omejitve izvršbe, kot jih določajo predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje".

"Kot smo obširno pojasnili v sporočilu za javnost, sta Ministrstvo za finance in Banka Slovenije skupaj pristopila k  spremembi zakonodaje za rešitev problematike zmanjšane kreditne sposobnosti prebivalstva. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače namreč ugotavljamo, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. S prilagoditvijo zakonodaje bi lahko omejili vpliv vsakokratne korekcije minimalne plače. Poleg spremembe relevantne zakonodaje bi bilo potrebno v nadaljevanju prilagoditi tudi makrobonitetni instrumentarij, ki bo ustrezno naslovil minimalne kreditne standarde in hkrati zagotavljal ustrezno zaščito potrošnikov in bank oz. finančno stabilnost v splošnem," so nam na naša konkretna vprašanja odgovorili v Banki Slovenije.

"Redno spremljamo razvoj tveganj v bančnem sistemu in drugih pomembnih okoliščin na tem področju ter temu ustrezno prilagajamo tudi svojo makrobonitetno politiko in makrobonitetne instrumente. Hkrati redno spremljamo in ocenjujemo tudi učinke že uvedenih makrobonitetnih ukrepov," so še dodali.

Cene nepremičnin vse višje, kreditov pa prvič po sedmih letih manj

Obseg stanovanjskih posojil se je sicer januarja letos prvič po sedmih letih zmanjšal in ne povečal, zato je vprašanje, ali je omejevanje stanovanjskega kreditiranja sploh še potrebno. Banka Slovenije se je zanj namreč odločila, ker je ocenila, da gre pri stanovanjskem kreditiranju potrošnikov za tveganje, ki ogroža bančni sistem. Zakaj tako menijo, niso nikoli javno pojasnili. Bankirji, med njimi je bil najglasnejši prvi mož NLB Blaž Brodnjak, so omejitev kritizirali, Brodnjak je dejal, da je omejitev žaljiva in ponižujoča do Slovencev.

Foto: Profimedia Denar, evro

Banka Slovenije je leta 2019 uvedla omejitev kreditiranja potrošnikov. Pri določitvi zneskov, ki morajo potrošniku po plačilu posojila ostati na računu, se je naslonila na zakon o izvršbi. Določili so, da je lahko višina obroka toliko, kolikor plače bi lahko potrošniku zarubili.

Po zakonu o izvršbi mora po rubljenju na računu 76 odstotkov minimalne bruto plače in za vsakega otroka toliko, kot bi zanj znašala socialna pomoč. Po plačilu obroka mora tako potrošniku ostati na računu 914,55 evra in še 274,55 evra za vsakega otroka (v primeru dvostarševske družine se upošteva polovica tega zneska vsakemu staršu).

Družini z dvema otrokoma mora za stroške ostati 2400 evrov

Če posojilo vzameta oba starša, mora družini z enim otrokom po plačilu posojil ostati 2104 evre, družini z dvema otrokoma 2378 in družini s tremi otroki 2653 evrov. To je iz lastne izkušnje precej nad dejanskimi stroški za dostojno preživetje.

Navodila banke Slovenije določajo, da se vsak posojilojemalec gleda posebej, kar gospodinjstva z enakim dohodkom postavlja v neenak položaj, kot smo poročali, je bolje, da je bolje, da ima eden dvakratnih povprečne plače in je drugi brezposeln, kot da imata oba partnerja povprečno plačo.

Ob upoštevanju teh pravil bi potrošniku banka celotni obrok posojila lahko zarubila od plače, čeprav ima kot zavarovanje pri stanovanjskih posojilih praviloma na hišo ali stanovanje vpisano hipoteko in bi se v primeru težav pri odplačevanju lahko poplačala tudi s prodajo nepremičnine, kar pomeni, da tako slabo posojilo v ničemer ne bi ogrozilo stabilnosti bančnega sistema. Omejitev sicer velja tudi za potrošniška posojila, kjer je takšna omejitev bolj smiselna.

Dopolnjeno: prvotno smo napačno poročali, da bo zakon objavljen v uradnem listu 14. aprila, objavljen je bil 7. aprila. Za napako se bralcem opravičujem. 

janez.zalaznik@styria-media.si