Poziv državljana, naj vlada ukine, da se ukine NUSZ ni prvo takšno. Lastniki zemljišč so namreč pogosto prepričani, da je to nepravična in nepotrebna dajatev. „Zakaj bi ljudje plačevali nadomestilo za uporabo, če pa so že kupili stavbno zemljišče in so lastniki,“ sprašuje državljan. 

Na ministrstvu za finance najprej pojasnjujejo, da plačilo NUSZ ni dajatev, urejena v davčnem predpisu, temveč jo ureja predpisi s področja pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. „Vendar ima dajatev vse značilnosti davka, zato se s problematiko njenega preoblikovanja oziroma posodobitve ukvarja ministrstvo za finance.“

Izvira iz časov socializma

Nadomestilo je dajatev, ki izvira še iz časov drugačne družbene ureditve, socializma, v kateri je bilo lastništvo nad stavbnimi zemljišči lahko omejeno in nadzorovano. Od tod izvira tudi njeno poimenovanje, pojasnjujejo na ministrstvu. 

NUSZ se je vedno razumelo kot inštrument zemljiške oziroma prostorske politike, zato bi, tudi glede na poimenovanje, lahko razumeli, da gre dajatev za uporabo zemljišče, pa ni tako. Z njim se, tako ministrstvo, obdavčuje pravica uporabljati komunalno opremo: javni vodovod, kanalizacijo, električno napeljavo in dostop do javne ceste. Ta je bistvena oziroma nujna za možnost izkoriščanja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč v skladu z namenom, ne glede na vrsto lastništva. 

NUSZ Kdo ga plača? Najemnik ali lastnik stanovanja?

Tako so predmet obremenitve vsa „nezazidana stavbna zemljišča, na katerih je dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb in je zanje zagotovljena oskrba z navedeno komunalno opremo, ter zazidana stavbna zemljišča, torej zemljišča, na katerih je zgrajena ali se gradi stavba ali objekt, zavezanec za plačilo pa ni lastnik ampak neposredni uporabnik, torej v primeru najema najemnik.“

NUSZ se za nezazidana stavbna zemljišča odmerja od površine zemljišča, namenjenega gradnji (gradbene parcele), za zazidana stavbna zemljišča pa od površine stavbe ali dela stavbe. S tem se zasleduje cilj, da se dajatev odmerja sorazmerno s koristjo, ki jo posamezna nepremičnina dejansko lahko realizira iz naslova komunalne opremljenosti, ki jo zagotavlja posamezna občina.

NUSZ je dajatev za uporabo komunalne infrastrukture

„NUSZ torej po svoji vsebini, kljub morda res zastarelemu poimenovanju, ni dajatev na pravico uporabljati stavbno zemljišče ampak fiskalni ukrep, s katerim občina od nepremičnin, ki uporabljajo javno komunalno infrastrukturo, od te ugodnosti pobira javno dajatev, ki predstavlja njen izvirni davčni prihodek.“

Občine sredstva za investicije v gradnjo in izboljšanje lokalne infrastrukture torej črpajo iz dveh vitov, NUSZ in plačila komunalnega prispevka. 

Na ministrstvu pojasnjujejo še, da NUSZ predstavlja pomemben finančni vir občin, zato ga „ni mogoče niti ni primerno ukiniti.“ Iz tega naslova se v občinske proračune v povprečju steče 14 odstotkov od vseh davčnih prihodkov oziroma 10 odstotkov od vseh prihodkov.  

Kljub temu pa se na ministrstvu strinjajo, da je treba „zaradi zastarelosti sistema NUSZ, ki se odraža predvsem v zastarelih pravnih podlagah ter v zastarelem načinu določanja davčne osnove (vrednotenju) in predmetov obdavčitve (nepovezane občinske evidence o nepremičninah)“ pripraviti posodobitev te obdavčitve. Odgovor na to naj bi bil sodobni davek na nepremičnine, ki na uveljavitev sicer čaka že dolga leta.

Davki Zanimiv odgovor ministrstva na predlog o ukinitvi davka na hiše