Na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru poteka razprava o novem predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, namen katerega je sistemsko in sistematično pospešiti solarizacijo Slovenije in predvsem lažje umeščanje proizvodnih naprav v prostor, tudi vetrnih elektrarn. 

Obvezne na novih strehah in parkiriščih, večjih od 1000 kvadratov

V zakonu je med drugim določeno, da bo po njegovi uveljavitvi postavitev sončnih elektrarn v nekaterih primerih obvezna. Na vseh novogradnjah, prizidavah in rekonstrukcijah, za katere je treba po zakonu o graditvi objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje, in bodo hkrati imele strehe, s površino večjo od 1000 kvadratnih metrov, bo po novem postavitev sončne elektrarne obvezna. Enako bo veljalo tudi za vsa nova utrjena parkirišča. 

Drugo pomembno določilo zakona je tudi obvezna solarizacija vseh obstoječih streh in parkirišč, ki imajo površino večjo od 1700 kvadratnih metrov. Lastniki teh bodo imeli ne manj kot dveh in največ 10 let časa, da na te površine postavijo sončne elektrarne. 

V obeh primerih zakon določa izjeme, na katerih navedenih zahtev ne bo treba izpolnjevati, med drugim so to strehe stavb kulturne dediščine, stavbe, kjer postavitve sončne elektrarne tehnično ni možno izvesti, stavbe, za katere bo lastnik skozi izvedensko študijo dokazal, da postavitev ni možna. 

To je zakon prisile v interesu kapitala

Zakonu ostro nasprotujejo opozicijski poslanci, ki se strinjajo, da gre za lobistični zakon, ki ga je Gibanje Svoboda pripravilo v interesu kapitala. Najbolj oster nasprotnik, poslanec SDS Zvonko Černač, je v razpravi večkrat poudaril, da gre tudi za zakon prisile, saj uvaja prisilno solarizacijo Slovenije in uvajanja vetrnih elektrarn. Povsem pa zanemarja druge obnovljive vire energije, hidroenergijo in geotermalno energijo, je še poudaril in dodal, da namesto da bi izrabo obnovljivih virov z zakonom spodbujali, koalicija uvaja prisilo.

Sporno naj bi bilo tudi, tako Černač, da bodo državni prostorski načrti povsem povozili občinske prostorske načrte, kar pomeni, da se bodo sončne in vetrne elektrarne lahko glede na akcijski načrt, ki ga opredeljuje zakon, postavljale tudi, če se lokalna skupnost s tem ne bo strinjala. 

Solarizacija je nujna in ima največji potencial 

Zakon se res nanaša na sončno in vetrno energijo, ne pa tudi na druge obnovljive vire, in je strogo namenski, je pomisleke poslanca potrdila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Tina Sršen, in to argumentirala z neizkoriščenimi naravnimi potenciali. V Sloveniji nam ti na področju hidroenergije lahko prinesejo štiri teravate električne energije, potencial vetra je 32 teravatov in potencial sonca 74. Poslance je še opomnila, da je bil nedavni 8. junij prelomni datum, ko smo na globalni ravni prvič v zgodovini dosegli dvig temperature za 1,5 stopinje Celzije v primerjavi s predindustrijsko dobo in dodala, da je sistemska solarizacija zagotovo dober odgovor na podnebne spremembe in segrevanje ozračja.  

Ni razloga, da bi bila velika parkirišča v Sloveniji namenjena le parkiranju avtomobilov, zato je prav, da postanejo dvonamenska, torej da jih izkoristimo tudi za proizvodnjo električne energije iz sonca, pa je na očitke, da gre za prisilo, odgovoril strokovni sodelavec ministrstva Hinko Šolinc. Solarizacijo novogradenj pa do neke mere že določa pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES), saj zahtev brez teh praktično ni več možno doseči. Tako, da zakon v resnici na novo med obvezne objekte, na katere bo treba postaviti sončno elektrarno, dodaja le parkirišča. 

Lastniki stavb in parkirišč, novih in obstoječih, na katerih bo po novem obvezna postavitev sončne elektrarne, bodo upravičeni do podpore oziroma spodbude, je še dodal. 

Slovenija ni edina, ki uvaja obvezne sončne elektrarne

Slovenija ni edina, ki postavitev sončnih elektrarn predpisuje z zakonom, podobno ureditev imajo tudi v Franciji in Nemčiji, kjer so v več dežela pogoji še veliko bolj zaostreni, saj so sončne elektrarne obvezne že na površinah, večjih od 50 kvadratnih metrov. V Sloveniji bodo morali nove zahteve izpolniti predvsem lastniki industrijskih stav, večjih nakupovalnih središč in večje stavbe drugih poslovnih subjektov. 

Rok za obvezno izvedbo sončnih elektrarn bo začel teči po sprejemu podzakonskih aktov. Zakon pa pred tem čaka še razprava in potrditev na seji državnega zbora. 

Izjemno obsežen zakon poleg drugih določil, prinaša tudi novosti za postavitev sončne elektrarne na skupne dele v večstanovanjskih stavbah.

dezurni@styria-media.si