Kalkulator je nastal v okviru projekta REPLACE in predstavlja orodje, ki je zasnovano neodvisno in strokovno, zato se lahko izračuni razlikujejo od podobnih, ki jih naredijo proizvajalci, so zapisali na IJS. Dodajajo še, da je izračun celotnih stroškov izveden v skladu nemško smernico VDI 2067, cene investicij pa temeljijo na povprečnih vrednostih naložb v Sloveniji v letu 2020, upoštevane so tudi cene energije ter subvencij v Sloveniji iz leta 2021. 

Preprost vnos vseh pomembnih podatkov o hiši in ogrevanju

Sestavljen je iz treh delov, v prvem uporabnik vnese podatke o hiši, ogrevalni površini, energentu, ki ga uporablja za ogrevanje, in količini porabe, ogrevalih in temperaturnem režimu, morebiti že vgrajenih sprejemnikih sončne energije za ogrevanje sanitarne vode, ter še nekaj drugih, za izračun pomembnih podatkov, med njimi tudi nadmorsko višino, na kateri je hiša. 

Foto: Shutterstock razno 16.01.14. peleti, foto: shutterstock V drugem delu označi omejitve, ki jih ima, in lahko vplivajo na izbiro novega primernega sistema. Ali ima možnost priključitve na daljinsko ogrevanje, prostor za skladiščenje polen in urejen dostop za cisterno in skladiščenje pelet. 

Izračuna in podrobno prikaže vse ustrezne ogrevalne sisieme

Na podlagi vnesenih podatkov kalkulator izračuna, kateri ogrevalni sistemi so najboljša rešitev za ogrevanje hiše. Pri vsakem predlaganem sistemu je tudi kratek opis prednosti in morebitnih pomanjkljivosti, dodane pa so tudi povezave, na katerih lahko uporabnik najde več informacij. 

Uporabnik pri izračunu za vsak posamezni predlagani sistem dobi še naslednje informacije, ki jih lahko preprosto primerja: 

Letni stroški - so stroški predlaganega ogrevalnega sistema. Upoštevani so stroški energenta (npr. električne energije, drv), stroški servisiranja in vzdrževanja ter del investicijskih stroškov. Upoštevane so tudi subvencije Eko sklada.

Skupni stroški v 20 letih  - znesek, ki ga boste plačali za ogrevalni sistem v 20 letih, zajemajo pa naložbo v sistem, vzdrževanje in energent. Upoštevana je tudi rast cen energije in inflacija.

Pod streho Toliko več bomo letos plačali za ogrevanje

Ekonomski prihranki -  primerjate lahko letne prihranke pri stroških goriva v primerjavi s sedanjim ogrevalnim sistemom. Upoštevajo se učinkovitost starega ogrevalnega sistema (glede na starost), učinkovitost novega sistema ter cena goriva (na podlagi letnega povprečja 2020). Če so prihranki negativni, pomeni, da boste za predlagan sistem plačali več kot pa za obstoječega.

Emisije CO2 - prikazane emisije CO2, ki jih letno povzroči ogrevalni sistem. 

Za konkretno hišo predlaga šest različnih ogrevalnih sistemov

Kalkulator smo preizkusili za konkretno hišo, ki jo ogrevajo s peleti, občasno pa tudi z drvmi v krušni peči. Na strehi imajo sprejemnike sončne energije za pripravo tople sanitarne vode. Za 155 kvadratnih metrov ogrevalne površine na leto porabijo približno 4,5 tone pelet in štiri metre drv, kotel na pelete je star 14 let. Temperaturni režim ogrevalne vode v radiatorjih ne preseže 50 stopinj Celzija. Na leto za pelete in drva plačajo približno 1500 evrov.

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra geovrtina Kakšne možnosti imajo lastniki, če se odločijo obstoječ sistem ogrevanja zamenjati z novim? Kalkulator predlaga nov kotel na pelete, kotel na polena in vse vrste toplotnih črpalk. 

Po natančnejšem pregledu stroškov za posamezni predlagani sistem pa lahko ugotovimo naslednje: 

Glede na obstoječe letne stroške energenta, bi največ privarčevali, če se odločijo za TČ z geosondo in sicer 250 evrov. Ogrevanje bi bilo cenejše od tudi, če bi se odločili za TČ s horizontalnim zemeljskim kolektorjem (250 evrov) in TČ voda/voda (210 evrov). 

Če bi obstoječi sistem zamenjali za TČ zrak/voda, bi se jim letni stroški energije povišali za 300 evrov, zamenjava z novim kotlom na pelete pomeni 260 evrov višje stroške, ogrevanje s poleni pa celo 510 evrov višje stroške. Predvidevamo, da nov sistem ne vključuje krušne peči. 

Iz tega lahko sklepamo, da še ni čas za zamenjavo ogrevalnega sistema. Ker pa velja, da je življenjska doba kurilne naprave največ 20 let, bodo v naslednjih letih morali razmisliti o posodobitvah. V tem primeru so zelo pomembni skupni stroški ogrevanja (naložba, vzdrževanje, energent) v dobi 20 let, ki jih kalkulator prav tako izračuna. Pri vseh so že upoštevane subvencije Eko sklada.

Tehnologija v hiši Katero ogrevanje izbrati? Upoštevati bo treba nova pravila

Ugotovitve za obdobje 20 let so naslednje:

Najbolj ugodno bi se dolgoročno ogrevali s TČ voda/voda. Naložba je ocenjena na 13.200 evrov, vzdrževanje na 1820 in električna energija na 26.660 evrov, skupaj torej skoraj 42.000 evrov. 

Sledita ogrevanji s TČ z geosondo in TČ s horizontalnim zemeljskim kolektorjem, ki sta stroškovno praktično enaki. Skupni strošek v 20 letih je pri obeh ocenjen na nekaj čez 44.000 evrov. 

Sledita možnosti ogrevanja s TČ zrak/voda in nov kotel na pelete, ki sta povsem izenačeni. Naložba, vzdrževanje in energent bi v obeh primerih znašali približno 46.500 evrov. 

Novi pravilnik Pozor! Bojlerji prepovedani, če elektrika ni iz obnovljivih virov

Foto: Profimedia toplotna črpalka Na odločitev o pravem sistemu ne vpliva le cena

Dolgoročno so stroški ogrevanja z  različnimi sistemi precej primerljivi, kako naj se torej odločijo lastniki. Trije vidiki so pomembni, razporeditev stroškov v 20 letih, upravljanje posameznega sistema in možnost samooskrbe v prihodnje. 

Odločitev za TČ voda/voda ter geosonda in zemeljski kolektor, pomeni, da moramo imeti več finančnih sredstev za začetno naložbo, medtem ko bodo mesečni stroški vseh naslednji 20 let nižji, kot če se odločimo za TČ zrak/voda ali kotel na pelete, pri katerih bo prav nasprotno, začetna investicija bo nižja, mesečni stroški pa višji. Pomembno je tudi, da moramo za TČ voda/voda na parceli imeti podtalnico s primernim pretokom, hkrati pa dobiti tudi dovoljenje za njeno izkoriščanje, za zemeljski kolektor pa dovolj parcele oziroma zemljine v bližini hiše. 

Drugi vidik, ki morda govori v prid tudi TČ zrak/ voda v primerjavi s kotlom na pelete, je upravljanje enega in drugega sistema. Pri zadnjem je treba vsako leti skrbeti za nabavo goriva, ga nalagati v zalogovnik, čistiti kurišče, dimnik. S toplotno črpalko pa uporabnik nima praktično nobenega dela. 

Foto: Profimedia sončna elektrarna Še en vidik je pri odločitvi zelo pomemben. Električno energijo, potrebno za delovanje toplotnih črpalk, lahko pridobivamo iz sončne elektrarne na strehi, če je ta primerna. Tako dolgoročno postanemo samooskrbni, kar pomeni, da bomo približno 10 let namesto elektrike odplačevali sončno elektrarno, naslednjih 10 pa bo ogrevanje bistveno cenejše, saj bomo plačevali le obvezne dajatve. Hkrati na ceno ogrevanja ne bodo vplivale cene električne energija na trgu. 

Iz prakse To lahko pričakujete, ko kurilno olje zamenjate za toplotno črpalko

Pred končno odločitvijo se posvetujte s strokovnjakom

Kalkulator najdete tukaj, na IJS pa opozarjajo, da rezultati uporabnikov služijo le za orientacijo, pogoji, ki prevladujejo v posameznih primerih, so lahko zelo različni. Možna so odstopanja v pozitivno in negativno smer. Odločitev o nakupu je treba sprejeti le na podlagi dejanskih ponudb, predvsem pa svetujejo, da se uporabniki posvetujejo z energetskimi svetovalci. 

Kot uporabniki kalkulatorja pa lahko zaključimo, da smo dobili veliko pomembnih informacij o učinkovitosti in stroških obstoječega sistema v primerjavi z novimi in hkrati o možnostih, o katerih bo treba razmišljati v prihodnjih letih. 

Čas za nakup Primerjava cen: Ta energent se je najbolj podražil