SODO je objavil razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije za obdobje od leta 2023 do 2032, ki ga je izdelal v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji, vključuje pa izzive, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma rabe elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. 

Na področju distribucije električne energije predvideva povečanje zmogljivosti in odpornosti proti motnjam, naprednost ter izkoriščanje prožnosti virov in bremen elektrodistribucijskega omrežja, v skladu s trajnostnimi potrebami uporabnikov distribucijskega sistema.

Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovensko elektroenergetsko omrežje, saj so zmogljivosti omrežja, predvsem distribucijskega, omejene, najavjajo v poročilu o razvojnem načrtu.

Omrežje v preteklosti namreč ni bilo načrtovano in zgrajeno za take obremenitve oziroma za tako rabo električne energije, zato bo najprej treba širiti in okrepiti nizkonapetostno omrežje, nato še srednjenapetostno omrežje in transformacijo 110 kV/SN. Ključno pri tem bo aktivno upravljanje omrežja, kar med drugim pomeni tudi nadzorovano polnjenje električnih vozil in prilagajanje odjema, s čimer bo mogoče optimalno izkoriščati dane zmogljivosti. 

V končni fazi tudi ti ukrepi ne bodo prispevali dovolj, da bi se lahko izognili intenzivnejšim vlaganjem v širitve nizko- in srednjenapetostnega omrežja.

Pri dinamiki uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk bodo imeli veliko vlogo tarifna politika, cene električne energije, subvencije, uporabniška izkušnja, odziv proizvajalcev avtomobilov na zahteve uporabnikov in še kaj.

SODO

Ukrepi, s katerimi bodo obvladovali izzive v prihodnjem obdobju, so:

• vlaganja v EEI (nadomestitev, širitev, kabelska izvedba vodov),
• povečanje spoznavnosti omrežja (predvsem NN omrežja),
• povečanje vodljivosti omrežja,
• zvišanje stopnje digitalizacije sistema,
• vpeljava in izraba storitev prožnosti s strani uporabnikov sistema,
• nadgradnja obratovanja in načrtovanja z upoštevanjem naprednih rešitev.

V desetih letih 3,5 milijarde evrov

Desetletni razvojni načrt do leta 2032 opredeljuje vlaganja v skupni višini 3.534 milijonov evrov. Glavnino investicijskih vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju predstavljajo vlaganja v nizko- in srednjenapetostno omrežje, delež teh vlaganj znaša 72 odstotkov oziroma 2.553 milijonov evrov. Od tega v nizkonapetostno omrežje 1.196 milijonov evrov, medtem ko je delež vlaganj v objekte 110 kV 12 odstotkov. Vlaganja v sekundarno opremo predstavljajo 8 odstotkov vseh vlaganj v prihodnjem desetletnem obdobju. 

V načrtu je povečanje deleža podzemnih napetostnih vodov 

Ena ključnih nalog za kakovost oskrbe je povečati odpornost distribucijskega omrežja na vremenske pojave, z večjo kabelsko izvedbo omrežja, menjavo zastarele opreme in upravljanjem omrežja na sodoben način.

Učinki vlaganj se bodo pozitivno odražali na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi negativnih vremenskih vplivov. Med najbolj vplivnimi ukrepi oziroma usmeritvami je izvedba omrežja v podzemni izvedbi. V razvojnem načrtu je predvideno povečanje deleža srednjenapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz zdajšnji 38 na 60 odstotkov ter povečanje skupnega deleža srednje napetostnih in nizkonapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz 53 na 71 odstotkov.

Trije scenariji razvoja omrežja 

Uvajanje konceptov naprednih omrežij, predvsem pa izbira preverjenih rešitev, pa bosta ključna za optimalno izrabo sistema, zagotavljanje kakovosti oskrbe in za prilagajanje storitev za uporabnike.

Ključni dejavnik načrtovanja omrežja bo še vedno konična moč na točki odjema iz distribucijskega sistema v danem trenutku. Napoved odjema električne energije in obremenitev je narejena za tri scenarije in temelji na nacionalnih strategijah razvoja, in sicer ločeno za področja elektrifikacije ogrevanja, elektrifikacije prometa in preostalega odjema. 

Aktivno upravljanje omrežja

Glede na nove dejavnike bo več pozornosti treba nameniti istočasnosti rabe energije, tako z vidika polnjenja električnih vozil z različnimi diagrami polnjenja, kot za določanje skupnega vpliva odjemalčevih naprav na omrežje. Z vidika uporabe omrežja je in bo v prihodnosti še bolj pomembno, da vsi uporabniki pravično in sorazmerno prispevajo k pokrivanju stroškov za delovanje elektroenergetskega sistema. 

Število električnih vozil v Sloveniji je danes še dokaj majhno, je pa v prihodnosti glede na napovedi o postopni izenačitvi nabavne vrednosti in stroškov pričakovati večjo rast števila vozil na električni pogon in števila polnilnih mest. Pri slednjem so lahko problematični predvsem posamezni deli podeželskega nizkonapetostnega omrežja in urbana območja s koncentriranim odjemom.

Sončne elektrarne Zavrnejo že 30 odstotkov soglasij za priključitev. Kako bodo ukrepali?