V Sloveniji naj bi imeli približno 600.000 malih kurilnih naprav, od tega jih je v evidenco EviDim vpisanih približno 450.000. Od teh pa je več kot polovica, približno 254.000 kurilnih naprav na lesno biomaso, torej na drva ali pelete. Približno 150.000 malih kurilnih naprav pa sploh ni zavedenih. 

Za slab zrak so krivi ljudje in ne naprave

In prav te so pozimi, v času kurilne sezone, lahko velik vir onesnaževanja, predvsem izpustov trdnih delcev in ogljikovega dioksida. Razlog za to lahko tiči v preprostem dejstvu, da so kurilne naprave stare, še večkrat pa je razlog za povečane izpuste in onesnaževanje zraka človeški dejavnik. 

Nevzdrževane peči in dimniki, nepravilno kurjenje drv, vlažna drva in kurjenje materialov, kot so karton, odpadni papir, z različnimi premazi obdelan les in celo plastika, so največkrat glavni razlog, da izgorevanje kuriva ni ustrezno. Rezultat tega pa je slab, onesnažen zrak, kar je še posebej izrazito v kotlinah in tam, kjer je takšnih kurišč več. 

Uporabniki si nepravilno uporabo kurilnih naprav privoščijo navkljub temu, da področje uporabe urejajo zakoni in uredbe, ki med drugim predvidevajo tudi globe od 60 do 100 evrov. 

Dimnikar: za zdaj ni standardov za meritve

Uporaba malih kurilnih naprav, ne glede na to, katero kurivo se v njih uporablja, namreč ni prepuščeno posamezniku, temveč ga ureja zakonodaja. Pravilno uporabo malih kurilnih naprav na trda goriva podrobneje urejata dve slovenski in ena evropska uredba. Izvajalci teh uredb pa so dimnikarji. 

Evropska in ena od slovenskih uredb urejata emisije snovi v zrak, pri čemer je zelo natančno določeno, kakšne so najvišje dovoljene vrednosti za posamezne vrste kurilnih naprav. Druga uredba pa poleg pregledov in čiščenja predpisuje tudi, kako emisije meriti. 

A v praksi dimnikarji izvajajo le del določil navedenih uredb. Težava so predvsem meritve emisij malih kurilnih naprav na trda goriva, ki se v praksi ne izvajajo. Kje se zatika, nam je že lani povedal eden od dimnikarjev. Meritev v kotlih in lokalnih napravah na lesno biomaso ne izvajajo, ker zanje ni ustrezne metodologije oziroma standardov. Druga težava, ki jo je izpostavil, pa je draga oprema, ki je nujna, če želimo, da bodo meritve natančne. "Lahko pa uporabniki pričakujejo, da bomo meritve slej ko prej morali začeti izvajati," je še dodal dimnikar. 

Standard za meritve je potrjen

Očitno je imel prav, saj je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vladi v obravnavo poslalo spremembe in dopolnitve uredbe o pregledih, čiščenju in meritvah, s čimer bo uredilo manjkajoči del. 

Kot lahko preberemo v obrazložitvi dokumenta, se uredba predvsem v delu, ki se nanaša na meritve, do zdaj ni izvajala, saj za to ni bilo ustreznega standarda, na podlagi katerega bi dimnikarji meritve sploh lahko izvajali. Standard so sprejeli lani novembra, zdaj pa urejajo še podlago za njegovo izvajanje. 

Foto: D. M. Dimnikar

To bodo merili dimnikarji

Dimnikarji bodo tako v prihodnje izvajali tudi meritve emisij iz malih kurilnih naprav na trda goriva. Merili bodo črnino dimnih plinov, vsebnost ogljikovega dioksida in kisika, toplotne izgube in temperaturo dimnih plinov, podtlak in tlačno razliko, temperaturo zgorevalnega zraka in tudi vsebnost vode v gorivu. 

Na podlagi meritev bodo, tako kot velja že zdaj pri kurilnih napravah na kurilno olje in plin, uporabnika pozvali, da ustrezno ukrepa, če vrednosti ne bodo v zahtevanih mejah. V skrajnem primeru, če uporabnik ne bo odpravil pomanjkljivosti ali opravil prilagoditev, pa o tem obvestili pristojno inšpekcijo. 

Roki, do katerih bodo opravili meritve

Preden bodo dimnikarji začeli izvajati prve meritve, pa bo minilo še kar precej časa. Po navedbah ministrstva bo izvajanje meritev namreč zahtevno, zato v prenovljeni uredbi določajo vacatio legis, torej časovni zamik, saj je treba vzpostaviti sistemsko okolje za izvajanje ustreznih usposabljanj izvajalcev teh meritev, izvajalce nato usposobiti in s tem zagotoviti, da bodo meritve korektne in tehnološko skladne.

Meritve bodo dimnikarji začeli izvajati najprej novembra 2026. Za obstoječe kurilne naprave na trdna goriva pa so določili podrobnejše roke, do katerih bo morala biti izvedena meritev. Do novembra 2028 bodo morali dimnikarji izvesi meritve na napravah, ki so bile izdelane pred letom 1998, do novembra 2029 meritve na napravah, izdelanih v obdobju od 1998 do 2017, do novembra 2030 pa še meritve emisij naprav, izdelanih od leta 2018 naprej. 

Foto: Profimedia štedilnik na drva

Mejnike so na ministrstvu postavili zaradi velikega števila kurilnih naprav, za katere bo treba izvesti meritve. Ocenjujejo, da je teh približno 200.000. 

Iz meritev pa so izvzete enosobne kurilne naprave na trda goriva, kot so na primer sobni kamini ali kaminske peči in štedilniki na drva.