V Evropskem parlamentu so ta teden obravnavali in tudi sprejeli osnutek ukrepov za spodbujanje prenove stavb in zmanjšanje rabe energije in izpustov toplogrednih plinov. Gre za predlagano revizijo direktive o energijski učinkovitosti stavb, saj ukrepi iz zdaj veljavne niso dovolj ambiciozni. 

Po podatkih Evropske komisije se v stavbah v Evropski uniji porabi 40 odstotkov vse energije, povzročijo pa 36 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. 

Energijska revščina bo manjša, bivalno okolje boljše

Revidirana uredba o energijski učinkovitosti stavb prinaša precej stroga določila, ki jih bodo morale doseči stavbe v javnem in zasebnem sektorju.

„Zvišanje cene energije je usmerilo našo pozornost na energetsko učinkovitost in ukrepe za varčevanje z energijo. Izboljšanje učinkovitosti evropskih stavb bo zmanjšalo naše račune in odvisnost od uvoza energije. Želimo, da bi direktiva zmanjšala energijsko revščino in zmanjšala emisije ter zagotovila boljše notranje okolje za zdravje ljudi. To je strategija rasti za Evropo, ki bo zagotovila več sto tisoč kakovostnih lokalnih delovnih mest v gradbeništvu, prenovi in obnovljivih industrijah, hkrati pa izboljšala blaginjo milijonov ljudi, ki živijo v Evropi,” je povedal poročevalec za direktivo o energijski učinkovitosti stavb Ciarán Cuffe po sprejetju v parlamentu. 

Nove stavbe brezemisijske od leta 2028

Cilj direktive je, da do leta 2030 občutno zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in rabe energije v stavbnem sektorju Unije, ki naj bi do leta 2050 postal podnebno nevtralen. Z revizijo direktive naj bi spodbudili tudi prenovo energijsko neučinkovitih stavb in izboljšali izmenjavo informacij o energijski učinkovitosti.

Tako naj bi bile skladno z določili revidirane direktive nove stavbe brezemisijske od leta 2028, nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, pa že od leta 2026. 

Vse nove stavbe, kjer je to tehnično primerno in ekonomsko izvedljivo, bodo morale biti opremljene z napravami za sončno energijo do leta 2028, stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, pa do leta 2032.

V desetih letih do razreda D

Stanovanjske stavbe morajo do leta 2030 doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E, do leta 2033 pa razred D. Na lestvici od A do G razred G predstavlja 15 odstotkov najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem stavbnem fondu države članice. Vendar pa lestvica ni natančneje določena na ravni EU, temveč jo bodo morale na novo izračunati države članice. 

Nestanovanjske in javne stavbe morajo ta merila izpolniti do leta 2027 (razred E) oziroma do leta 2030 (razred D). 

Direktiva določa še, da bo treba pred prodajo, ob večji prenovi ali ob podpisu nove pogodbe oddaje v najem, izboljšati energijsko učinkovitost stavbe, na primer z vgradnjo toplotne izolacije ali izboljšavami ogrevalnega sistema.

Kot so za Žurnal24 pojasnili v evropskem parlamentu, bo ta zahteva veljala za stanovanjske in nestanovanjske stavbe. Dodali so: "Države članice bodo imele pravno obveznost, da do določenega datuma zagotovijo določeno raven učinkovitosti stavbnega fonda, v praksi pa bi se to zgodilo na "sprožilnih točkah" kot so obnova, prodaja in najem. Pomembno je poudariti, da gre za direktivo, ki je za države članice zavezujoča, vendar jo morajo te same prenesti v nacionalno zakonodajo in se odločiti, kako bodo ravnale naprej."

Države članice bodo v nacionalnih načrtih prenove določile ukrepe za izpolnitev teh ciljev.

Znatna finančna sredstva za celovite prenove, zlasti za ranljiva gospodinjstva

Nacionalni načrti prenove morajo vključevati programe pomoči, ki bodo omogočili dostop do nepovratnih sredstev in financiranja, še določa direktiva. Države članice morajo vzpostaviti brezplačne informacijske točke in stroškovno nevtralne načrte prenove. Finančne sheme bi morale zagotavljati znatno premijo za celovite prenove, zlasti najmanj energijsko učinkovitih stavb. Ranljivim gospodinjstvom pa je treba omogočiti dostop do ciljnih nepovratnih sredstev in subvencij.

Izjeme: zaščitene stavbe, cerkve, bogoslužni objekti

Nova pravila ne bodo veljala za spomenike. Države članice lahko izvzamejo tudi zaščitene stavbe s posebno arhitekturno ali zgodovinsko vrednostjo, tehnične stavbe, stavbe v začasni uporabi ter cerkve in bogoslužne objekte. Izvzamejo lahko tudi javna socialna stanovanja, kjer bi se zaradi prenove zvišali stroški najemnine, prihranki pri računu za energijo pa bi bili prenizki, da bi upravičili višje stroške.

Poslanke in poslanci želijo državam članicam tudi omogočiti, da bodo lahko pri omejenem številu stavb nove cilje prilagodile glede na ekonomsko in tehnično izvedljivost ter razpoložljivost usposobljene delovne sile.

Zdaj sledijo pogajanja poslank in poslancev s Svetom o končni obliki zakonodajnega predloga. 

Pod streho V tem primeru je izolacija fasade napačna odločitev