Seznam opravil pred začetkom nove sezone na zelenjavnem vrt je dolg. Čas je, da poiščete svoj vrtnarski dnevnik. Opravila zapisujte v smiselnem vrstnem redu, da ne bi marca ali aprila, odvisno, kako dolga bo zima, česa spregledali.
Nov zelenjavni vrt ali povečanje obstoječega
Začetniki morajo najprej narisati načrt zelenjavnega vrta, mu torej tudi na papirju odmeriti prostor. Velikost prilagodite danostim, ki jih imate, številu družinskih članov in temu, kaj in koliko želite gojiti. Pri tem se držite splošnega pravila, da za vsakega družinskega člana potrebujete približno 10 kvadratnih metrov. Za zelenjavni vrt je treba izbrati ustrezen prostor.
Izkušeni vrtičkarji bodo zdaj, če niso že v jeseni, načrtovali povečanje vrta in pregledali, v kakšnem stanju so visoke grede.
Načrt za visoke grede
Čeprav velja, da je nove visoke grede bolje postaviti jeseni, pa ne bo nič narobe, če jih postavite čim prej spomladi. Visoke grede lahko dodate k obstoječemu vrtu na tleh, lahko pa vse vzgajate v njih. Za tri- do štiričlansko družino bo zadostovalo 10 visokih gred s površino približno dva kvadratna metra. V visokih gredah lahko nekatere zelenjadnice sadimo in sejemo prej, ker se zemlja v njih prej segreje kot na tleh, rast v njih pa je nekoliko hitrejša, zato potrebujemo malo manj prostora, kot pri talnem zelenjavnem vrtu.
Če jih boste naredili sami, kar sploh ni težko, pa potrebujete na primerno dolžino razrezane plohe, kotne morale ali kotnike, vijake ali žeblje, in nekaj ročnega orodja. Pravočasno naročite vrtno zemljo in kompost, če ga niste pridelali sami, za nekatere grede lahko tudi hlevski gnoj. Potrebovali boste še zaščito proti voluharjem, nekaj vejevja, slame.
Seznam zelenjadnic, ki jih bomo gojili
Stari mački vrtičkarstva imajo seznam zelenjadnic v glavi, o vsaki tudi že vedo vse. Če ne spadate mednje ali ste začetniki, je pametno, da si seznam zelenjadnic napišete, se o njih poučite in k vsaki dopišete, kdaj je čas za setev ali sajenje sadik, koliko prostora boste potrebovali zanje in kako jim je treba gnojiti.
Zelo pomembno je tudi, da vemo, v katero botanično skupino spada posamezna zelenjadnica, saj je od tega odvisno, kdo so njeni dobri sosedi in kako je treba kolobariti.
Tabela dobrih sosedov
Če je še nimate, vsekakor priporočamo, da jo naredite. Tako boste imeli v vsakem trenutku pri roki informacijo, katere zelenjadnice so dobri sosedi, katere pa nikakor ne smete saditi ali sejati skupaj.
Načrt kolobarjenja in gnojenja
Kolobarjenje in primerno gnojenje gresta z roko v roki z dobrimi sosedi. Pri zasaditvenem načrtu je torej treba upoštevati vse troje.
- Stročnice, kamor se uvrščajo fižol, grah, bob, leča, čičerika, soja.
- Kapusnice so zelje, ohrovti, cvetača, brokoli, koleraba, redkev, repa.
- Med razhudnike spadajo paradižnik, paprika, krompir, jajčevec
- Korenček, zelena, peteršilj, pastinak, sladki komarček so kobulnice.
- Špinačnice so špinača, blitva in rdeča pesa.
- Solate, radič, endivija, artičoka so košarnice.
- Kumare, bučke, buče, melone in lubenice so bučnice.
- V skupini čebulnic pa so čebula, šalotka, česen, por, drobnjak.
Temu potem prilagodite gnojenje površin, ki ste jim jih določili. O gnojenju in potrebah posameznih rastlin se je treba natančno poučiti. Glede na potrebe posameznih rastlin, ki ste jih uvrstili v seznam in dopisali, koliko gnojenja potrebujejo, načrtujte, koliko boste potrebovali komposta, koliko hlevskega gnoja, katerih površin pa sploh ne smete gnojiti.
Naj poudarimo, da se spomladi hlevskemu gnoju raje izognite, sploh pa, če ni dobro uležan. Nadomestite ga s kompostom.
Vrtičkarji z večletno prakso bodo poiskali lanske načrte zasaditev in gnojenja, in na podlagi tega naredili nov načrt za letošnjo sezono. Pri kolobarju upoštevamo, da rastline iz iste botanične skupine vsaj tri leta ne rastejo na isti površini.
Vse za vzgojo domačih sadik
Na seznam opravil uvrstite tudi pregled semena za vzgojo domačih sadik. Če ga imate shranjenega, je treba narediti test kaljivosti. Kmalu bo čas za vzgojo sadik paradižnika in drugih plodovk, zato je treba pregledati, ali imate dovolj platojev oziroma posodic, v katere boste sejali in kasneje presajali, potrebovali boste tudi kakovostni substrat, v katerega boste sadili, naravna gnojila, pršilko.
Seme krompirja in čebule
Če nameravati saditi tudi krompir, preverite, katere sorte je Kmetijski inštitut Slovenije priporočil za letošnjo sezono in si jih pravočasno zagotovite.
Podobno velja tudi za čebulo, saj nekaterih, sploh domačih, sort lahko zmanjka.