Banke se pri oblikovanju obrestnih mer odzivajo na rast referenčne obrestne mere euribor, ki je v začetku junija prvič po letu 2015 dosegla pozitivno vrednost. Julija je euribor zrasel iz 0,278 na 0,631 odstotka. Najvišjo vrednost, 0,706 odstotka, je dosegel 26. julija. Avgusta se je njegova rast umirila, vrednost se je gibala med 0,652 in 0,689 odstotka, v zadnjih dneh pa se je povzpela nekaj čez 0,73 odstotka. 

Banke so se z dvigom obrestnih mer na vrednost pozitivnega euribora odzvale konec junija in v začetku julija, zaradi njegove rasti konec julija pa nad 0,6 odstotka, pa so avgusta obrestne mere dvignile še enkrat. 

Stanovanjski krediti Banke spet dvignile obrestne mere, krediti precej dražji

Izrazit dvig predvsem pri fiksnih obrestnih merah

Če so bile fiksne obrestne mere za stanovanjske kredite z odplačilno dobo 20 let  pri večini bank konec junija med 2,4 in 2,6 odstotka, zdaj kredita z obrestno mero pod tremi odstotki v ponudi praktično ni več. Izjema so le Gorenjska banka, Nova KBM in UniCredit Bank. Zadnja, poleg DBS, tudi fiksne obrestne mere v tem obdobju ni zvišala.

Skoki fiksnih obrestnih mer navzgor so precejšnji, od 0,25 pa celo do 0,85 odstotne točke. Pri kreditu, vrednem 100.000 evrov, to pomeni od 3000 pa celo do 10.000 evrov več obresti v 20 letih.  

Še višje so fiksne obrestne mere za stanovanjske kredite z odplačilno dobo 30 let. Pri NLB in banki Intesa Sanpaolo so se povzpele na 3,5 odstotka, le pri UniCrednit Bank vztrajajo pod mejo treh odstotkov. To so hkrati tudi edine tri banke, ki sploh ponujajo kredite s fiksno obrestno mero in odplačilno dobo 30 let. Ostale so takšno ponudbo umaknile že pred časom. 

Stanovanjski krediti Večina bank kredite podražila, takšne so nove obrestne mere

Obrestni pribitki pri polovici bank nižji

Medtem ko fiksne obrestne mere za stanovanjske kredite že od aprila vztrajno rastejo, pa je večina bank avgusta znižala obrestne pribitke spremenljivih obrestnih mer. Ti so bili v začetku maja v povprečju med 1,50 in 1,65 odstotka, najnižji okoli 1,35 odstotka, najvišji pa celo 1,8 odstotka.  Zdaj so kar pri petih bankah nižji, pri treh so ostali nespremenjeni, le pri NLB in SKB so jih povišali. 

Nižji obrestni pribitki pomenijo nižjo mesečno obveznost. Nekdo, ki je maja najel 100.000 evrov kredita po obrestni meri šestmesečni euribor in 1,65 odstotka obrestnega pribitka, je imel začetni mesečni obrok 489 evrov. Čez šest mesecev bo banka obrok glede na vrednost euribor izračunala na novo. Denimo, da bo vrednost takšna kot je zdaj ( 0,74 odstotka), njegov obrok bo znašal 525 evra. Tisti, ki je kredit pri isti banki najel avgusta z obrestnim pribitkom 1,45 odstotka, pa bo imel mesečni obrok ob isti vrednosti euribora 515 evrov. 

Za vse pa velja, da bodo z rastjo euribora višje tudi mesečne obveznosti, povišajo se lahko vsake tri oziroma šest mesecev, odvisno od tega ali je del spremenljive obrestne mere tri- ali šestmesečni euribor. 

Slovenija Euribor izjemno zrasel, toliko so se zvišali mesečni obroki kredita

Če primerjamo še povprečno fiksno obrestno mero s povprečno spremenljivo, je za zdaj kredit s spremenljivo precej cenejši. Vzemimo povprečno fiksno obrestno mero 3,1 odstotka, v tem priemru bo obrok 100.000 evrov vrednega kredita z odplačilom 20 let skoraj 560 evrov. Pri kreditu s spremenljivo in povprečnim obrestnim pribitkom 1,45 pa 515 evrov. Vendar pozor, razmerje se z rastjo vrednosti euriborja lahko hitro zelo spremeni. V konkretnem primeru kredit s spremenljivo obrestno mero postane dražji oziroma mesečni obrok višji kot pri fiksni obrestni meri, ko vrednost evribora zraste na več kot 1,65 odstotka.