Kakovost oken in njihova vgradnja lahko precej vplivajo na energijsko bilanco hiše. A le če je pri tem izpolnjenih še veliko drugih pogojev. V nasprotnem, pa lahko nepravilno vgrajena nova toplotnoizolativna okna, grenijo življenje v hiši. V prostorih se najprej poslabša zrak, ker okna dobro tesnijo, kar je sicer njihov namen, stanovalci pa premalo prezračujejo. Pogosto pa temu sledi prevelika vlaga, ki kondenzira na mestih, kjer imamo zaradi napačne ali površne vgradnje toplotne mostove. Tu se na koncu pojavi še plesen.
Z nepremišljeno menjavo oken in njihovo vgradnjo smo na eni strani sicer zmanjšali toplotne izgube, na drugi pa poslabšali bivalne pogoje, pravi energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz Vitre.nep, ki je v praksi videl čisto preveč napak, povezanih z okni.
Med pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo okno res vplivalo na energijsko bilanco hiše in hkrati ne povzročalo drugih težav, Žnidaršič našteje:
- toplotna izolacija celotnega stavbnega ovoja
- pravilna priprava okenske odprtine s toplotno izolacijo
- vgradnja oken brez toplotnih mostov
- vgradnja po smernicah RAL s skoraj 100-odstotnim tesnjenjem
- zadostno prezračevanje po vgradnji novih oken.
Lastniki starejših hiš se pogosto odločijo zgolj za zamenjavo oken, za toplotno izolacijo zunanjega ovoja hiše, kamor poleg fasade spada še izolacija strehe, če so neposredno pod njo bivalni prostori, oziroma talne plošče neogrevanega podstrešja, če jih ni, ter toplotna izolacija talne plošče proti neogrevani kleti, pa ne.
„Neizolirana hiša ima velike toplotne izgube na obodu, zato je naložba v energijsko najboljša okna vprašljiva. Ta namreč ne bodo bistveno zmanjšala toplotnih izgub, zaradi 100-odstotne zrakotesnosti bodo celo spodbudila rast plesni na toplotnih mostovih,“ je Bojan Žnidaršič zadržan do naložbe zgolj v nova okna.
Zaradi velikega finančnega zalogaja si marsikdo ne more privoščiti menjave oken in toplotne izolacije hiše, lahko pa se tega loti postopoma, pravi sogovornik in svetuje, da najprej vgradimo nova okna, kasneje pa izvedemo izolacijo fasade in drugih delov hiše. A je treba to narediti premišljeno, natančno in z mislijo na novo fasado v prihodnosti. To pomeni, da je treba nova okna vgraditi tako, kot če bi takoj za tem delali tudi fasado, pa žal vse prepogosto ni tako, ugotavlja Žnidaršič.
Najpogostejše napake vgradnje oken, ki povzročijo neprijetne posledice so:
- vgradnja novega okna na mesto, kjer je bilo staro, brez vgradnje toplotne izolacije na špalete,
- neizolirana betonska preklada nad oknom,
- uporaba toplotnih izolacij iz različnih materialov, ki se med seboj ne stikajo pravilno,
- netesni stiki med okenskim okvirjem in zidom,
- napačna vgradnja zunanje okenske police.
Pravilna priprava okenske odprtine je en od ključnih zahtev
V praksi se vse prepogosto pokaže, da monterji znajo vgraditi okno, nobene pozornosti pa ne posvečajo pravilni pripravi okenske odprtine in mestu vgradnje okna, pravi Žnidaršič. Pri novogradnjah je teh težav sicer manj, večino oken vgradijo na zunanji rob okenske odprtine, tako da so poravnana z zunanjim zidom, pri starejših hišah, pa jih, ker je takšna pač stara praksa, ki so je nekateri mojstri še vedno vajeni, preprosto vgradijo na mesto, kjer je bilo staro okno.
Če okno vgradimo tja, kjer je bilo staro, okenske špalete ne moremo izolirati, neizolirana pa bo predstavljala toplotni most, rezultat katerega sta prej ko slej kondenzacija in plesen, pojasni sogovornik. To je najslabša rešitev. Če res ne gre drugače, je treba špaleto izolirati z vsaj dvema do tremi centimetri toplotne izolacije, kar je sicer čisto premalo, pa vseeno bolje kot nič.
V primeru, da bo lastnik hiše toplotno izolacijo fasade izvedel šele čez nekaj let, svetuje, da se pred vgradnjo novega okna poveča okenska odprtina, tako da se razbije zid okoli okna. Na vseh štirih straneh za toliko centimetrov, kot bo v prihodnje debela toplotna izolacija fasade. V ta povečan prostor se na vseh štirih straneh vgradi zadostna debelina toplotne izolacije in preprečijo toplotni mostovi. Ko se bo izolirala še fasada, pa se izolacijo okenske odprtine zgolj poveže s fasadno izolacijo.
Nujno je treba izolirati betonske preklade nad okni
Z vgradnjo okna na ravnino zunanjega zidu ali s povečano in toplotno izoliranimi okenskimi špaletami se izognemo večini težav. A ne nujno, če smo pozabili na izolacijo betonske preklade nad oknom. To je žal praksa tudi pri novogradnjah, saj pogosto vidimo zidane hiše, ki čakajo na vgradnjo oken in fasado, pa jim niso izolirali ne okenskih odprtin ne betonskih preklad in ne betonske medetažne plošče na stiku z opečnim zunanjim zidom.
Našteto so mesta toplotnih mostov, zato je treba betonsko preklado nad oknom dodatno toplotno izolirati. Če bomo nova okna vgradili na zunanji rob odprtine, bo zadostovalo nekaj centimetrov dodatne toplotne izolacije, saj bo nekoč čez vgrajena še fasadna izolacija. Enako velja pri vgradnji oken na mesto starih, če nismo povečali okenske odprtine. To je sicer zelo zasilna in ne najboljša rešitev. Če pa smo se odločili povečati okensko odprtino, je običajno treba vgraditi novo preklado, saj smo staro razbili zaradi povečanja. Najboljša rešitev v tem primeru je vgradnja nove opečne montažne preklade, ki jo bomo lahko izolirali tako kot ostale tri stranice odprtine z zadostno toplotno izolacijo.
Smiselno je uporabljati eno vrsto toplotnoizolativnega materiala
Za izolacijo okenskih špalet in tudi preklade nad oknom je pametno izbrati tisti toplotnoizolativni material, ki ga bomo izbrali za izolacijo fasade. Tako bomo najlažje izvedli stike med njima, saj bomo lahko uporabili z materialom kompatibilno lepilo. Stiki med izolacijo špalet in izolacijo fasade morajo biti pri tem čim tanjši.
Netesni stiki med okenskim okvirom in zidom so rezultat površnosti monterjev
Stik med okenskim okvirom in zidom je eden od dveh stikov, ki mora tesniti, če ne želimo toplotnih in ventilacijskih izgub okna, za kar je odgovoren monter, pravi sogovornik. Drugi stik, ki mora dobro tesniti, je namreč stik med okenskim okvirom in krilom, za kar so odgovorni proizvajalci.
Odločimo se lahko za klasično vgradnjo s poliuretanskimi penami (PU-pena) ali za vgradnjo po smernicah RAL s tesnilnimi folijami v treh ravneh. Pri klasičnem načinu se prostor med oknom in steno zapolni s PU-peno, ki je sicer dober toplotni izolator, režo pa zakrije s špaletami. Pri takem načinu vgradnje v peno lahko vdre vlaga, ki zapolni vrzeli med celicami pene, zato ta postane prevodnik toplote in tudi idealno gojišče za plesen.
Sogovornik je prepričan, da bi morala klasična vgradnja postati stvar preteklosti, saj zgolj vgradnja po smernicah RAL zagotavlja skoraj 100-odstotno tesnost stika ter dolgotrajno preprečuje toplotne in ventilacijske izgube. Najpomembnejša prednost te vgradnje je, da stik med oknom in zidom oziroma toplotno izolacijo špalete, če smo v starejši hiši vgradili nova okna tako, da smo povečali okensko odprtino, zatesnimo znotraj na stiku okvirja in zida, v regi in zunaj.
Slabo tesnjenje stikov je pogosto težava, ki jo povzročijo monterji, ne glede na to, ali okna vgrajujejo klasično ali po smernicah RAL, zato Bojan Žnidaršič svetuje, da se o kakovosti vgradnje prepričamo že pri izbiri oken. Proizvajalec oken mora imeti ustrezne certifikate tako za okna, kot tudi za montažo, ki jo mora zagotoviti. Okna naj montirajo le od proizvajalca pooblaščeni monterji. To namreč zagotavlja kakovost, če gre kljub temu kaj narobe, pa lahko kupec uveljavlja garancijo. Na trgu je kar nekaj ponudnikov oken in monterjev, ki zagotavljajo montažo po smernicah RAL, pa se na koncu izkaže, da je ne izvajajo pravilno ali pa celo v celoti zavajajo naročnika. Nimajo namreč vsi ustreznih certifikatov.
Vgradnja okna se konča z vgradnjo okenskih polic
Tudi pri vgradnji predvsem zunanjih okenskih polic so napake, ki povzročijo nastanek toplotnih mostov in druge težave, opozarja sogovornik. „Tesnenje stika med oknom, zunanjo polico in fasado je pogosto spregledano. Običajno tu najdemo štiri napake. Prva je toplotni most, ki nastane v primeru nepopolne zapolnitve prostora med zidom in okvirjem zunanjega stavbnega pohištva s PU-peno.
Bolje je, če se odločimo za zunanje police iz umetnega kamna, kovine ali plastične mase. Predvsem zadnja dva materiala imata majhno maso, zato bistveno manj prenašata hlad na okenski okvir, od tam pa v notranjost.
Brez zadostnega prezračevanja ne gre
Nova, pravilno vgrajena, na stikih zatesnjena okna, s toplotno izoliranimi špaletami in pravilno vgrajenimi zunanjimi policami, bodo zmanjšala toplotne izgube, skoznje ne bo več vleklo, okoli njih pa ne bo toplotnih mostov. Zato ne bo kondenzacije vlage in tudi plesni okoli njih ne. Skoraj idealno, če stanovalci ne bi kmalu po vgradnji ugotovili, da je v hiši slab zrak. Seveda, nova okna skoraj 100-odstotno tesnijo, zato ni več naravne izmenjave zraka, kot je bila pri starih.
Posledice, ki jih poznajo v marsikateri hiši z novimi okni, so slab zrak, nasičen z ogljikovim dioksidom in drugimi, za počutje neugodnimi snovmi. Zaradi povišane relativne vlage, ki se nabira v neprezračenih prostorih, zaradi tesnosti oken pa ne more ven, pa je posledica tudi rošenje šip. Če pri vgradnji oken nismo preprečili nastanka toplotnih mostov, bo vlaga na teh mestih kondenzirala, stalna vlažnost teh mest pa zagotovila idealne pogoje za razvoj plesni.
Pri vgradnji brez toplotnih mostov plesni sicer ne bo okoli oken, je pa zelo verjetno, da se bo pojavila tik pod stropom in v kotih prostora. Vsaj dokler ne izoliramo tudi fasade, bo vlaga namreč kondenzirala na teh mestih.
Če se nismo odločili za centralno ali lokalno prezračevanje z vračanjem toplote, moramo po menjavi oken korenito spremeniti bivalne navade in z zelo pogostim ustvarjanjem prepiha zagotoviti svež in suh zrak v prostoru, v nasprotnem oken ni bilo vredno zamenjati, saj bodo nova prinesla več težav kot koristi.
Več o gradnji, obnovi in energiji najdete tukaj.
.
V kolikor dovolj ogrevamo prostore vlaga ne bo ustvarila plesni. Me pa zanima, kako se čisti cevi po katerih poteka …