Na enem od gradbenih forumov uporabnik piše, da so se spomladi preselili v novo nizkoenergijsko montažno hišo, v kateri sta tudi prezračevalni sistem in sistem talnega ogrevanja s toplotno črpalko. Pa vendar se je hiša v dneh, ko so zunanje temperature dosegle 35 stopinj Celzija, hiša tako pregrela, da je bilo bivanje v njej neznosno, temperatura se je povzpela na 27 stopinj Celzija. Kaj lahko naredijo oziroma zakaj se hiša tako pregreva so vprašali proizvajalca, ki jim je pojasnil, da se hiša lahko ohladi za največ 10 stopinj Celzija, za več pa bi bila očitno potrebna klimatska naprava. 

Ali to drži, ali jih je proizvajalec zgolj na hitro odpravil? Je narobe morda kaj drugega in kaj lahko lastniki, ne le montažnih temveč tudi zidanih hiš, naredijo, da se te ne pregrevajo? 

Bivalne navade in pregrevanje hiše

Uporabnik foruma ne navaja, kakšne so njihove bivalne navade, niti ne omenja senčenja, ne tega ali je njihova toplotna črpalka reverzibilna, torej namenjena tudi hlajenju poleti. Vse to, predvsem pa bivalne navade, izjemno vplivajo na to, ali bo ob zelo visokih zunanjih temperaturah, v hiši prevroče. 

Foto: Profimedia Senčila Ob tem pa velja opozoriti še na eno pomembno dejstvo, ki ga vse čas ponavljajo zdravniki. Temperatura v bivalnih in delovnih prostorih naj ne bi bila za več kot osem stopinj Celzija nižja od povprečne dnevne zunanje temperature. Če je zunaj torej 35 stopinj Celzija, naj bi bila primerna notranja temperatura 27. 

Upoštevajoč ta napotek zdravstva, je bila temperatura v omenjeni novi hiši v resnici ustrezna. Večje razlike v temperaturi, ki jih običajno dosežemo z uporabo klimatskih naprav, so škodljive za zdravje in počutje. 

Osnovni pogoji, da se hiša ne bo pregrevala

V skoraj ničenergijskih, pasivnih in tudi dobro izdelanih nizkoenergisjkih hišah po navedbah proizvajalcev in projektantov aktivno hlajenje tudi poleti, ko zunanje temperature dosežejo visoke vrednosti, načeloma ni potrebno. Pregrevanje preprečuje zadostna in kakovostno vgrajena toplotna izolacija, dobra toplotnoizolativna okna, poleg tega pa orientacija hiše in steklenih površin, ki spoštuje zimsko in letno pot sonca. 

Zunanja senčila so nujna

To je osnova, ni pa dovolj. Izjemno pomembno je, da so vsa okna, ki so obrnjena na jug in zahod, še posebej pa velike steklene površine, čez dan ustrezno senčene z zunanjimi senčili. Ta izjemno dobro preprečujejo neposredni vdor toplote v prostor in njegovo pregrevanje. 

Senčila lahko upravljamo ročno in jih prilagajamo (tudi naklon lamel), lahko pa gremo korak naprej in vgradimo vremensko postajo, ki jo povežemo z električno vodenimi senčili. Glede na temperaturo in pot sonca bo sistem samodejno uravnaval položaj senčil.

Pod streho To hlajenje nič ne stane, ne ogroža zdravja in ni moteče

Nočno prezračevanje s prepihom

Drug pomembni dejavnik je nočno prezračevanje s prepihom. Okna je na stežaj treba odpreti tako, da se skozi hišo ustvari naravni vlek, ki ohladi prostore. To lahko dosežemo le s pametnim načrtovanjem okenskih odprtin. 

Podnevi pa oken naj ne bi odpirali. Zaradi odprtih oken se bo hiša zelo hitro segrela, s tem pa dobro toplotno izolirana hiša postane topla greda. Zelo težko jo bomo ohladili brez klimatske naprave, še posebej, če živimo v urbanem okolju, kjer tudi ponoči temperature ne padejo toliko, kot v zelenem okolju. 

Foto: Profimedia Senčila Pomen prezračevalnega sistema

Zato so sodobne hiše opremljene tudi s centralnim prezračevalnim sistemom. Ta je namenjen stalnemu dotoku svežega zraka, zaradi česar podnevi ni treba odpirati oken. Ni pa namenjen hlajenju, kot si marsikdo napačno predstavlja. Količina zraka, ki prihaja v prostore je premajhna, da bi se z njim lahko hladili, z rekuperacijo le ohranjamo hlad, ki smo ga v hišo dovedli ponoči, pravijo strokovnjaki. Predvsem pa ni potrebe po odpiranju oken, zato tudi toplota ne vdira v notranjost. 

Hlajenje Hišo lahko s toplotno črpalko hladite le pod temi pogoji

Lahko pa prezračevalni sistem izkoristimo tudi za hlajenje, vendar mora biti temu primerno zasnovan. Najpogostejša in učinkovita rešitev je, da zrak, preden pride do rekuperatorja ohladimo z zemeljskim prenosnikom toplote. Cevi prenosnika vkopljemo v zemljo na globini približno dva metra, kjer je temperatura vse leto med 10 in 12 stopinj Celzija. Cevi so napolnjene s slanico in povezane s prezračevalnim sistemom. 

Zrak se v prenosniku ohladi in tak potuje v rekuperator, od tam pa po ceveh prezračevalnega sistema v prostore. Pri zunanji temperaturi na primer 30 stopinj Celzija, se bo zunanji zrak na tak način ohladil na 22 stopinj Celzija. Dovodni zrak bo imel nižjo temperaturo in kljub delni kondenzaciji višjo relativno vlažnost kot zunanji. To pomeni, da bo tudi v hiši višja relativna vlažnost kot zunaj. 

Hlajenje To so lastnosti najbolj naprednih klimatskih naprav