V javni obravnavi je spremenjen pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, v katerem ministrstvo za solidarno prihodnost ureja podrobnejše pogoje in merila. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na določitev prednostnih skupin upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja, stalno prebivališče in cenzus glede lastništva drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe ter drugega premoženja kot pogoja za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem.

Najemniki denacionaliziranih stanovanj 

Prva od novih prednostnih skupin so najemniki denacionaliziranih stanovanj. Skladno z zadnjimi spremembami stanovanjskega zakona, ki so začele veljati julija letos, bodo na razpisih za neprofitna stanovanja kandidirali pod posebnimi pogoji, ki jih določa pravilnik. Ti najemniki bodo morali biti v razpisu opredeljeni kot posebna kategorija, pri tem pa se zanje ne bodo uporabljali dohodkovni pogoji.

Veljalo bo, da najemnik denacionaliziranega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v zunajzakonski skupnosti, nima v lasti primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen lastnega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo mora po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas ter za neprofitno najemnino ali za nedoločen čas.

Pravilnik določa tudi, da pri najemniku denacionaliziranega stanovanja, ki bo v najem dobil neprofitno stanovanje, ne bodo vsakih pet leto preverjali, ali izpolnjuje splošne pogoje.

Najemniki s trajnimi obolenji

Druga nova prednostna skupina bodo osebe s trajnim obolenjem, pogojenim s slabimi stanovanjskimi razmerami, vendar se bodo najemodajalci odločili, ali bodo to kategorijo kot prednostno opredelili v javnem razpisu. Doslej je bila ta kategorija urejena v okviru ocenjevanja stanovanjskih in socialnih razmer.

Pravilnik za obe skupini določa novo, višje število točk. Kot so zapisali v obrazložitvi, se najemnikom denacionaliziranih stanovanj s povišanjem števila točk omogoči večja možnost pridobitve neprofitnega stanovanja na razpisu. Interes države je, da najemnikom denacionaliziranih stanovanj omogoči trajno rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, saj so bili v času prehoda v nov družbeni sistem za to prikrajšani.

Spremembe pri stalnem prebivališču

Pravilnik po novem omogoča, da se najemodajalec odloči, da stalno prebivališče ne bo več pogoj za pridobitev neprofitnega stanovanja. Ali drugače, najemodajalec se bo lahko odločil, ali bo pogoj stalnega prebivališča vezan izključno na območje občine razpisa oziroma območje delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije ali pa tudi na druga območja oziroma celotno državo.

Občine bodo tako lahko spodbudile priseljevanje prebivalcev na njihovo območje, sprememba pa naj bi pozitivno vplivala tudi na notranje migracije glede na zaposlitvene in druge možnosti.

Po novem bodo tudi žrtve nasilja v družini z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj za neprofitno stanovanje kandidirale kjer koli v državi, ne le v kraju svojega stalnega prebivališča.

Višji cenzus za nepremičnine in premoženje

Cenzus vrednosti lastništva ali solastništva drugega stanovanja in premoženja iz 40 odstotkov dvigujejo na 60 odstotkov zaradi splošnega povišanja tržnih vrednosti nepremičnin, kar neposredno vpliva na posplošeno vrednost nepremičnin, ki je relevantna za presojo doseganja premoženjskega cenzusa.

Premoženjski cenzus za štiričlansko gospodinjstvo je zdaj 36.395 evrov, s povišanjem na 60 odstotkov pa bo 54.592 evrov. "Gre za sredstva v takšnem obsegu, ki glede na cene nepremičnin (na primer lastništvo kmetijskih zemljišč), drugega premoženja (na primer lastništvo avtomobila nižjega srednjega razreda) ter splošen dvig življenjskih stroškov dovolj širokemu krogu prosilcev še vedno omogočajo kandidiranje na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja."