Prvi prezračevalni sistemi so se v slovenske domove vgrajevali pred 15 leti. O njih zdaj vemo veliko, pa vendar morda premalo. Ob preletu družbenih omrežij in specializiranih forumov lahko hitro dobimo občutek, da prezračevanje še vedno ni množično sprejeto. Vi trdite nasprotno, namreč, da je Slovenija zelo dobro prezračena, bolj kot na primer Nemčija. Lahko pojasnite?

Število prezračenih gospodinjstev v Sloveniji je glede na število prebivalcev daleč največje v Evropi. Vendar imate prav. Po 15 letih se še vedno najdejo ljudje, ki ne vedo, ali ne verjamejo, da je rešitev plesni, ki se jim je pojavila na primer v spalnici ali kopalnici, ali za kondenz na oknu, prezračevalni sistem. Zagotovo pa je odstotek teh, ki poznajo prednosti prezračevanja, vsako leto večji. Pred 10 ali 15 leti res nihče ni vedel o prezračevanju nič. Zdaj je prezračevanje splošno sprejeto dejstvo, cilj pa bomo dosegli, ko bo prezračevanje stanovanja ali hiše sprejeto tako, kot je klima v avtomobilu. Če smo zdaj na 10 do 15 odstotkih, ga bomo v naslednjih letih še izjemno dvignili, dosežemo lahko 35 odstotkov prezračenih gospodinjstev. Zgodilo se bo, da bo kupec prodajalcu, ki ni vgradil prezračevanja, rekel, ne prodajajte mi invalidnega stanovanja. Tako razmišljamo v podjetju. 

Foto: Anže Petkovšek Milan Kuster Pa vendar, na podlagi katerih podatkov trdite, da je Slovenija dobro prezračena? 

Pri nas statističnih podatkov o prezračenosti nimamo. Imamo pa podatke inštituta ISH za Nemčijo, Avstrijo in Švico. To so natančni podatki o vgradnjah centralnih, decentralnih in higrosenzibilnih sistemov. Na podlagi teh lahko izračunamo, koliko jih je v povprečju v posameznem stanovanju in tako ocenimo, koliko vgrajujejo kje. Poleg tega spremljamo promet treh največjih proizvajalcev, ki imajo največje deleže na nemškem trgu. V Nemčiji na premer na leto s prezračevalnimi sistemi opremijo od 30 do 40 tisoč stanovanj. Če ima Nemčija 80 milijonov prebivalcev in 30 milijonov gospodinjstev, Slovenija pa dva milijona in 500 tisoč gospodinjstev, to pomeni, da naših 10.000 prezračenih gospodinjstev na leto v deležu predstavlja bistveno več kot njihovih 30.000. 

V Sloveniji torej na leto prezračevanje vgradimo v 10 tisoč gospodinjstev. Koliko od tega jih vgradi vaše podjetje? 

Podjetje Lunos je v Sloveniji vgradilo prezračevalni sistem 55.000 gospodinjstvom. To je več kot 10 odstotkov, vsi drugi skupaj niso realizirali niti 20 odstotkov tega. Naše podjetje ima trenutno 85-odstotni tržni delež. Še več pove podatek, da smo pred leti s prezračevanjem opremili 100 novih hiš na leto, zdaj jih opremimo 2500. In številke bodo, kot sem že rekel, še rasle. Mladi so izobraženi, poleg tega je zdaj prezračevanje obvezni del projekta za gradnjo nove hiše ali bloka. Vsaka novogradnja mora imeti prezračevanje. 

Preden nadaljujeva s prezračevanjem, morava pojasniti nekaj drugega. Rekli ste, da je Lunos vgradil 55.000 sistemov. Vendar Lunosa v Sloveniji ni več, zdaj je i-Vent. Podjetje Lunos ste prodali in registrirali novo blagovno znamko. Zakaj? 

Prodal sem, ker sem menil, da je to en korak naprej pri osvajanju svetovnega trga in hkrati možnost razvoja inventivnih produktov. Ko smo bili Lunos, smo bili vezani na Lunos Nemčija in s tem na Balkan ter zavezani k prodaji nekaterih njihovih izdelkov, ki po našem mnenju niso bili dovolj kakovostni, zato smo že takrat razvijali svoje, boljše. V Nemčiji za razvoj niso imeli toliko posluha, kot bi si mi želeli. Menjava imena pa je logična, saj Lunos v Nemčiji še vedno obstaja in je zdaj naš konkurent. 

Ali so zdaj vsi izdelki iz vaše ponudbe rezultat lastnega razvoja in proizvodnje podjetja i-Vent?

Ne še. Pred prodajo smo imeli 60 odstotkov izdelkov iz Lunosa, 40 pa naših lastnih. Z Lunosom še vedno sodelujemo, ker še nimamo vseh elementov, ki jih potrebujemo. Tako je približno 30 odstotkov izdelkov še vedno iz njihove ponudbe, to je tistih, na katere nikoli nismo imeli pripomb. Uporabniku želimo ponuditi najboljše, kar lahko dobimo na trgu, in najboljše, kar znamo narediti sami.

Vrniva se k prezračevanju. Ali so današnji kupci in uporabniki prezračevalnih sistemov drugačni kot pred nekaj leti? 

Ves čas spremljamo odnos kupcev novogradenj ter tistih, ki gradijo hiše in jih prenavljajo, do prezračevanja. Povpraševanje raste, vsako leto je vgradenj več. Zdaj ne kličejo, da bi vprašali, kaj je prezračevanje in zakaj bi ga morali imeti, temveč z namenom, da ga bodo vgradili. Vprašanja so le še, kaj in kako vgraditi. In koliko bo stalo. To je posledica tega, da smo vsa leta javnost izobraževali, tudi strokovno, ki včasih ve manj kot graditelji. 

Kdaj se je zgodil preobrat? 

Zgodba o prezračevalnih sistemih v bivalnih prostorih je nastala takrat, ko smo začeli razmišljati o rabi energije. Zaradi želje, da bi rabili čim manj energije v stavbah, so se ljudje lotili prenov, vgrajujejo toplotno izolacijo, menjajo stavbno pohištvo, s tem pa delajo objekte invalidne. Pojavijo se težave, ki jih lahko rešiš s prezračevalnim sistemom. Logično in smiselno je, da se pri izvedbi ukrepov za večjo energijsko učinkovitost poleg nove fasade in oken, vgradi tudi prezračevalni sistem. Le tako je energijska obnova smiselna. Če prezračevanja ni, pa je bolje, da ne narediš nič, ker so težave velike in si jih ne želi nihče. Nekatere učinke prezračevanja lahko občutimo in vidimo takoj. Odprava plesni, kondenza, zatohlosti, presežne vlage, druge, kot je povečana koncentracija CO₂, pa toliko ne zaznamo, vemo le, da smo slabo spali, ne vprašamo pa se, zakaj. 

Ali se kljub rasti prodaje še srečujete z miti o prezračevanju ali napačnim razumevanjem?

Kot sem že rekel, nekateri še vedno ne razumejo pomena prezračevanja za ustvarjanje kakovostnih bivalnih pogojev in še vedno trdijo, da lahko te dosežemo z odpiranjem oken. Kaj naj jim rečem? Da je prav, da z vsakim odpiranjem spustijo ven velik del toplote za ogrevanje, in to potem, ko so 10 tisoče evrov vložili v večjo energijsko učinkovitost? Da naj si navijejo budilko, sredi noči vstanejo in prezračijo spalnico, ker se je koncentracija ogljikovega dioksida v njej dvignila na 5000 ppm? To pa je že zelo kritična vrednost. Zrakotesnost hiš in stanovanj je preprosto vse večja, naravne izmenjave zraka ni, s tem raste tudi koncentracija CO₂ v bivalnih prostorih, pojavljajo se plesen, kondenz, zatohlost.

Vaše podjetje je znano predvsem po decentralnih prezračevalnih sistemih. Zakaj ste se usmerili v te in ne na primer v centralne prezračevalne sisteme? 

V ponudbi imamo tudi centralne prezračevalne sisteme, predvsem za stavbe, kjer so potrebni veliki pretoki zraka, česar z decentralnimi sistemi ne moremo zagotoviti. Za individualne hiše in stanovanja pa so decentralni sistemi odlična rešitev. Glede na to koliko oken se je v zadnjih letih zamenjalo in fasad vgradilo v Sloveniji, smo dobili veliko stavb, ki jim lahko rečemo „pacienti“. Te smo in jih še bomo uspešno zdravili z decentralnim sistemom. To je edini sistem, ki omogoča, da prezračevanje v obstoječo, naseljeno hišo vgradimo v nekaj urah, brez velikih gradbenih posegov. Ob treh popoldan le še pobrišemo prah. S centralnim sistemom tega ne moremo tako preprosto rešiti, gradbeni posegi so preveliki in zato se lastniki obstoječih hiš zanje ne odločijo. Poleg tega zadnje generacije teh sistemov zagotavljajo enake ali celo boljše izkoristke energije, količnike prezračenosti, pri vzdrževanju so 10-krat cenejši kot centralni sistemi. Pri rabi energije pa 20-krat cenejši. 

Zakaj bi bilo vzdrževanje cenejše, če pa je decentralni sistem sestavljen iz več enot in ima zato več rekuperatorjev, filtrov? 

Ker z njim ni praktično nobenega dela. V 90 odstotkih sistemov so vgrajeni g3 filtri, ki so pralni. Pet let jih lahko peremo, potem jih zavržemo. Menjava teh filtrov za eno povprečno hišo stane od 25 do 30 evrov. Pri centralnem sistemu pa je letni servis z menjavo filtrov 300 evrov. Centralni sistem je poleg tega podvržen še mikroorganizmom, ki se množijo v kotih cevi. Te bi bilo treba redno čistiti, a to redko kdo počne. Mi svojim kupcem teh sistemov povemo, da jih bodo morali čistiti. V decentralnem sistemu je treba menjati le antialergene g7 filtre, a teh vgradimo 10 odstotkov. 

Zagovorniki centralnega sistema bodo povedali prav nasprotno, trdijo, da cevi ni treba čistiti, decentralnemu sistemu pa očitajo, da se po isti cevi izmenjujeta vhodni in izhodni zrak, kar naj ne bi bilo dobro. Kako jim odgovarjate? 

Nimam kaj reči. Težko dam pametni odgovor na neumno trditev. Ne vidim problema, ker se skozi isto cev zrak dovaja in odvaja. Sploh pa ne želim tu razčiščevati s svojo konkurenco. Dejstvo je, da imajo uporabniki dobre izkušnje z našimi sistemi.

Ali je razlog, da se še več gospodinjstev ne odloči za vgradnjo prezračevalnega sistema, lahko tudi njegova cena? 

Ne. Strošek vgradnje decentralnega sistema ni razlog, da se zanj ne bi odločili. V ponudbi imamo izjemno velik nabor različnih elementov. To nam omogoča, da hišo lahko prezračimo za 1000, lahko pa za 5000 evrov. V obeh primerih bomo glavne probleme rešili, razlika pa je v udobju upravljanja, rabi energije. Lahko se odločijo tudi za higrosenzibilni sistem, ki je cenejši, vendar se večina, na račun tega, da je sistem z rekuperacijo subvencioniran, odloči za decentralnega. 

Kateri produkt ste razvili zdaj, ko sta razvoj in proizvodnja sistemov povsem v vaših rokah? 

Paradni produkt je zagotovo rekuperatorska enota, ki smo jo razvili do točke, ko lahko zagotovimo približno 20 do 25 odstotkov tišje delovanje. Druga ključna rešitev pa je povezljivost sistema. Pri decentralnem sistemu je to izjemno pomembno, delovanje vseh enot mora biti sinhronizirano. V stanovanju ali hiši je razporejenih več enot in med sabo morajo komunicirati, se prilagajati ena drugi. Patentirali smo brezžično povezovanje enot, ki deluje tako, da se v prostorih nikoli ne ustvarjata pod- ali nadtlak. To pomeni, če je treba v enem prostoru povečati pretok zraka, morajo enote v drugih prostorih prispevati svoj del, da se tlak povsod izenači. Hkrati so enote povezane z vremensko postajo in spremljajo vse zunanje parametre, torej vlago, temperaturo … Glede na te imamo zelo natančne podatke, kakšen zrak prihaja v prostor. Šli smo še korak naprej. Del sistema so majhne enote, kocke, ki jih postavimo v prostor in v katerih se merijo vlaga, temperatura in CO₂. Ko ta zazna spremembe, komunicira z vsemi prezračevalnimi enotami, ki so vezane nanjo, potem delujejo glede na dobljene podatke. Vsak objekt ima namreč svoje značilnosti in potrebe, zato smo čez leta razvili te finese, da lahko za vsakega najdemo najboljšo rešitev, da je delovanje optimalno. Ob tem naj dodamo, da so nas v to silile tudi stranke. Slovenske so vsaj petkrat zahtevnejše od nemških. 

Res? 

Naša stranka je dobro poučena, ve, kaj hoče. Če slučajno kaj ne deluje, kot bi moralo, moramo zelo hitro reagirati in težavo odpraviti. V Nemčiji pa so v eni od raziskav ugotovili, da jih od 1000 uporabnikov le 200 uporablja vgrajeni prezračevalni sistem. Res pa je, da je bilo to v najemniških stanovanjih. Najemniki se s prezračevanjem preprosto niso ukvarjali, izklopili so ga. Pri nas so stanovanja večinoma lastniška, prezračevalne sisteme ljudje plačajo iz svojega žepa in logično je, da morajo ti delovati brezhibno. Uporabniki so najzahtevnejši nadzorniki in kritiki delovanja sistema. 

Načrti za prihodnost? 

Ocenjujemo, da produkt, ki sem vam ga predstavil, spada v leto 2030. Z njim smo prisotni že na Švedskem, v Kanadi, na Novi Zelandiji, spogledujemo se tudi s francoskim trgom in se pripravljamo na vstop na nemškega. Ker imamo lastni razvoj in proizvodnjo, lahko postanemo eden od največjih igralcev na svetovnem trgu v naslednjih petih letih. Več kot konkuriramo lahko drugim izdelkom, tudi cenovno.