Kot poudarjajo na GI ZRMK po njihovih dosedanjih izkušnjah v večini poplavljenih objektov objektov mehansko tehnične lastnosti gradiva ostanejo praktično enake. Nosilnost masivno grajenega zidovja se tudi po večkratnih poplavah bistveno ne zmanjša. Pa vendar je dobro, preden začnemo z vodo nasičene zidove in tla izsuševati, pregledati vse elemente, še posebej v hišah, ki so bile poplavam izpostavljene večkrat, in v starejših gradnjah.  

Kaj je treba preveriti pred izsuševanjem?

Preveriti je treba omete, ki se ne smejo luščiti, zidna malta se ne sme pod prsti drobiti. Preverimo, ali so na zidovih in tleh nastale nove razpoke ali so se obstoječe povečale. Če smo morali odstraniti omete, je treba preveriti tudi zidake. Ti morajo biti površinsko čvrsti in se ne smejo luščiti. Če opazimo kakršne koli nepravilnosti, se je smiselno posvetovati s strokovnjakom, natančnejši pregled pa se naredi z manjšimi globinskimi sondami. „Takšna območja je običajno treba kar prezidati, razpoke pa injektirati. Večkrat je treba izvesti še dodatne utrditvene posege, kot je denimo podbetoniranje temeljev. Navedeno velja tudi v primeru vidnih konstrukcijskih razpok ali že po videzu lokalno prizadetih lesenih nosilnih elementov montažnih zgradb,“ pravijo na GI ZRMK. 

Ti posegi so zahtevni, dolgotrajni in dragi. Lotiti se jih je treba premišljeno, s pomočjo strokovnjakov. Hitra in poceni sanacija je lahko na koncu najdražja. V hišah, ki so jo v poplavah odnesle boljše, če tako sploh lahko rečemo, pa bo treba obnoviti le omete in tlake. Večino lahko naredimo sami in s pomočjo dobrih ljudi, ki so pripravlejni priskočiti na pomoč. Pri tem pa je vredno upoštevati nekaj nasvetov.  

Obnova tlakov v strejših stavbah

V novejših stavbah, v katerih so tlaki izvedeni skladno z veljavnimi predpisi običajno zadostuje izsuševanje. Pred tem je treba odstraniti poškodovane lesene in druge talne obloge. Ko so tla ustrezno suha, lahko ponovno položimo lesene talne obloge, strokovnjaki iz GI ZRMK pa priporočajo, da v kletnih in drugih, vodi bolj izpostavljenih prostorih raje namestimo manj občutljive keramične talne obloge. 

Foto: Anže Petkovšek Sanacija po poplavah v Trzinu in Mengšu. Lastnik starejših stavb bodo imeli s sanacijo namočenih tlakov več dela. Enako velja tam, kjer je kot toplotna izolacija uporabljena kamena volna, pravijo na GI ZRMK. V teh primerih je treba odstraniti vse plasti do hidroizolacije oziroma bitumenskih trakov. Tudi če so ti poškodovani, jih pustimo in čeznje vgradimo nove trakove, ki jih zaključimo po obodu stene. 

Nato obnovimo poškodovano, namočeno toplotno izolacijo. Na GI ZRMK svetujejo, da vgradimo 10 do 12 centimetrov ekstrudiranega polistirena (XPS), ki ni vodovpojen. Sledi polietilenska folija, nato pa armirani estrih. Sledi le še zaključna talna obloga, ki naj bo čim manj občutljiva na vodo. 

Druga možnost je, da čez toplotno izolacijo iz XPS položimo dve plasti OSB-plošč, ki so podlaga za zaključno talno oblogo. Kot pravijo strokovnjaki na GI ZRMK, je tako sestavljena tla v primeru poplave lažje demontirati, izsušiti in plasti ponovno vgraditi. 

Obnova poškodovanih ometov

Zidne omete, ki se luščijo, je treba odstraniti. Kontaminirani so namreč s hidrofobnimi vodotopnimi solmi, ki povzročajo propadanje ometov in opleskov. Lahko pa so onesnaženi tudi s kurilnim oljem, če je prišlo do izliva ali fekalijami. Odstraniti jih je treba do osnovnih gradnikov in do višine približno pol metra nad vidno mejo poškodb. 

Novi ometi naj bodo hidrofobni, industrijsko pripravljeni, svetujejo na GI ZRMK. Ti ometi maj vpijajo vodo in so manj občutljivi na prej omenjene soli. 

Foto: Anže Petkovšek Sanacija po poplavah v Trzinu in Mengšu.

Obnova opleskov je bolj preprosta

Če so poškodovani le opleski, ne pa tudi ometi, odstranjevanje ni potrebno. V tem primeru stene le dobro očistimo z gobo ali krpo in gospodinjskim čistilom. Potem jih izsušimo, sledi pa popravilo morebitnih poškodb opleska in izravnalne mase. „Na mestih, kjer odstopajo le opleski in izravnalne mase oziroma so ti površinsko degradirani, jih do zdrave podlage očistimo s sirkovimi ščetkami ali gladilkami. Kjer je globina poškodb manjša od 3 do 5 mm, stene izravnamo z reparaturnimi izravnalnimi maltami. Finalne notranje premaze izvedemo z barvo, primerno za površine, ki so še deloma navlažene in prepojene z vodotopnimi snovmi (solmi). Z njo te snovi blokiramo, da madeži na površini opleska ne bodo vidni,“ svetujejo na GI ZRMK. 

Sanacija sten in tal v montažnih hišah

Drugače se morajo sanacije sten lotiti lastniki montažnih hiš. Na notranji strani je običajno zaključna stenska obloga običajno mavčnokartonska plošča, ki vpija vlago. Teh ne izsušujemo, temveč jih zamenjamo. Iz stene 10 centimetrov nad mejo vlage izrežemo vse namočene dele mavčnokartonskih plošč, potem preverimo namočenost vgrajene toplotne izolacije. Če je ta iz steklene ali kamene volne, celuloznih ali lesnih kosmičev ali vlaknenk, namočeni del odstranimo in vgradimo novo toplotno izolacijo. Še preden odstranimo namočeno toplotno izolacijo, je treba suhi, ki je višje v steni, preprečiti, da bi zdrsnila navzdol. 

Foto: arhiv Marles vlaga Preden vgradimo novo toplotno izolacijo, je treba izsušiti lesene dele konstrukcije do vlažnosti 20 odstotkov. Na GI ZRMK svetujejo tudi, da posušeno konstrukcijo premažemo s premazom proti lesni gobi. Steno najprej zapremo s parno zaporo, ki ji natančno zlepimo vse stike, sledi montaža novih mavčnokartonski plošč. 

Zunanja obloga teh sten običajno tudi pri nekoliko daljših časovnih obremenitvah ni močneje prizadeta in jo lahko le speremo z vodnim curkom ter obarvamo z ustreznim vodoodbojnim paroprepustnim fasadnim premazom. Če je kljub temu poškodovana, pa jo saniramo podobno kot na notranji strani. 

Tla, če so montažna, saniramo na enak način. Odstranimo talne obloge, talne pohodne plošče in namočeno toplotno izolacijo. Vse naštete elemente zamenjamo. Če so tla betonska in estrihi pa izvedeni na moker način, jih saniramo tako kot pri zidanih hišah.