Gospa Zinka, gospodarica družinske kmetije, na kateri se sicer v prvi vrsti ukvarjajo z živinorejo, veliko časa in pozornosti nameni tudi vzgoji sadik iz svojih semen več vrst zelenjadnic. Vzgaja jih že več kot 20 let, nekoč jih je tudi za prodajo na tržnici, v zadnjem času, ko je drugega dela na kmetiji vsako leto več, pa predvsem za lastne potrebe in okoliške vrtičkarice.  

Učila se je na lastnih napakah in čez leta razvila postopek, ki se, kot pravi, zelo dobro obnese. Sadike so zdrave, predvsem pa močne in pripravljene na rast v zunanjih pogojih. „Nič niso razvajene,“ pravi in doda: „Vzgajam jih bolj na hladnem kot na toplem, tako se okrepijo, presajanje na vrt zanje zato ni šok.“

Na vprašanje, ali ne velja, da morajo sadike rasti na temperaturi okoli 25 stopinj Celzija, v smehu odgovori: „Ja, če želite pretegnjene rastline, z bornim koreninskim sistemom. Iz takšnih sadik bo bolj malo pridelka.“ 

Kakovostna sadika, ki se bo hitro ukoreninila na vrtu in kasneje razvila v zdravo rastlino, mora biti manjša, močna, lahko bi rekli celo čokata, z velikim in dobro razvitim koreninskim sistemom. To pa dosežemo z vzgojo pri nekoliko nižjih temperaturah in z nekoliko počasnejšo rastjo, pove. 

Najprej na toplem, nato v hladnejši kalilnik

Zato Zinka papriko seje že kmalu po novem letu, pred tremi tedni je sejala paradižnike in jajčevce. Tudi seme solate, pora in peteršilja je že sejala pred časom. Razen paradižnikov in jajčevcev je druge zelenjadnice tudi že vse presadila. Ko smo jo obiskali, se je ravno pripravljala na presajanje paradižnika in jajčevcev. 

Seme seje v namenske platoje iz EPS (stiropor), ki so razdeljeni na majhne okrogle ali kvadratne prekate. V vsakega vstavi eno, včasih pa dve ali celo tri semena. Platoje postavi kar enega na drugega, saj seme za kalitev ne potrebuje svetlobe, v prostor, ki je toplejši, lahko je v njem tudi 20 ali več stopinj Celzija. „V tako toplem prostoru so platoji le, dokler seme ne vzkali in se pokaže nad zemljo, potem jih prestavim v kalilnik, kjer je hladneje. Temperatura v njem je 10 do 15 stopinj Celzija, podnevi, ko posije sonce, pa tudi več, vendar takrat kalilnik odprem. Skrbim le, da temperatura ne pade pod ledišče, zato imam v kalilniku ogrevalo.“

Potem pokaže na sadike solate in pove, da niso najboljše, „predolgo so bile na toplem, zato so se malo stegnile.“ To pomeni, da rastejo preveč v višino. „Ne vem, ali bo kaj iz njih, zato bom solato sejala še enkrat.“

Kalilnik je prislonjen ob južno stran hiše, narejen pa iz konstrukcije, ki so jo obdali s polikarbonatnimi ploščami. Velik je približno en kvadratni meter in visok dva, v njem pa so nameščene police, na katere zlaga platoje. 

Presajanje, ko zrastejo štrije listi

Plodovke so v kalilniku tako dolgo, da jim zrastejo štirje listi. „Sadik paprike, paradižnika in jajčevcev nikoli ne presajam, ko se jim klična lista postavita vodoravno. Takrat so še zelo občutljive, zato počakam, da se pravokotno na klična lista razvijeta še prva dva nova lista. Ko so ti še čisto majhni, sadike presadim.“ pojasni. 

Za presajanje uporabi podobne platoje kot za sejanje, le da imajo večje prekate. Sorte paradižnika, ki zrastejo večje, pa presadi v posamezne lončke. Za presajanje ne uporabi iste zemlje kot za sajenje. „Zemlja za sejanje mora biti bolj lahka, za sadike pa bolj močna,“ pove. To pomeni, da mora zemlja za sajenje sadik vsebovati več hranljivih snovi kot za sejanje. Uporablja najbolj kakovostno zemljo, ki jo lahko dobi, saj je to, kot pove iz izkušenj, izjemno pomembno za kakovostno rast. 

V platoje za presajanje natrosi nekaj zemlje. Nato z leseno paličico posamezno sadiko iz platoja, v katerem je rasla do zdaj, skozi luknjico na dnu privzdigne, jo previdno vzame iz prekata in prestavi v plato z večjimi prekati, v katerem bo rasla, dokler je ne bo presadila na vrt. Na koncu jo še obda z zemljo. 

Pomembno je, da sadike ob presajanju posadimo dovolj globoko v prekat ali posamezni lonček, saj se tudi na steblu, ki je v zemlji, razvijajo koreninice, poudari. Tako jim omogočimo razvoj večjega in močnejšega koreninskega sistema. 

V rastlinjaku jim ne sme biti prevroče

Sadike bodo rasle v rastlinjaku, zaščitene pred neposrednimi vremenskimi vplivi, vendar pa pri temperaturah okoli 15 stopinj Celzija oziroma pri temperaturah, ki so odvisne od vsakodnevnega vremena. Čez noč jim bo vrtnarica prižgala gretje, da jih ne bi ulovila zmrzal. Ko bo zunaj topleje, pa bo rastlinjak odprla, da v njem ne bi bilo prevroče. „Poskrbeti je treba, da niso izpostavljene neposrednemu soncu, saj jih ta hitro ožge,“ še doda. 

V času rasti je treba poskrbeti, da imajo sadike vedno dovolj vlage, a ne preveč, saj to lahko povzroči gnitje korenin, pove. Dodala jim bo tudi namensko gnojilo za krepitev koreninskega sistema.  

Vzgojila bo tudi sadike kumar, bučk in buč. Njihovo seme bo sejala neposredno v posamezne lončke, saj se te sadike ne presajajo. 

Na vrtu Na to morate biti pozorni, ko izbirate seme za sadike Na vrtu Ta opravila vrtičkarje čakajo marca