„Na poplavljenih površinah, kjer je voda prekrila posevke zelenjave, je težko ohraniti dobro higiensko prakso, zaradi česar moramo nujno presoditi stanje v posameznem posevku,“ pravijo na KIS, kjer so pripravili navodila, kako ravnati z zelenjadnicami po poplavah. 

Kljub temu da se morda zdi, da so nekatere od njih preživele povodenj, je večino treba zavreči, saj so lahko kontaminirane z različnimi onesnaževalci. Voda je lahko prinesla fekalije, razlito kurilno olje, pesticide, različne kemikalije, težke kovine. Vse našteto lahko resno škoduje zdravju, zato se je sanacije zelenjavnega vrta treba lotiti premišljeno. 

Foto: Profimedia poplava na vrtu Le če smo prepričani, da poplavna voda ni bila onesnažena, podatke o tem lahko dobite tudi pri civilni zaščiti in v lokalni skupnosti, lahko v določenih primerih nekatere od zelenjadnic ohranimo. To je odvisno do vrste in njihove faze rasti.

Najprej pa je treba počakati, da se vrtna tla toliko osušijo, da se zemlja ne sprijema v mokre grude in prijema obutve. Pomagamo jim lahko tako, da na vrtu skopljemo jarke, po katerih bo voda hitreje odtekla. 

Solatnice in špinačnice 

Poplavljene solatnice, na vrtovih zdaj rastejo krhkolistna solata, endivija, radič, špinača, blitva, ki so dozorele in imajo uničene liste ali je med listi blato in ima zelenjava vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah, so neprimerne za uživanje, navajajo na KIS. Ostanke teh rastlin uničimo in zakopljemo v zemljo.  

Le radiče in endivijo, ki imajo do polne zrelosti še vsaj en mesec, lahko pustimo na njivah, da jih izpere dež. 

Zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli

Tudi natančno čiščenje poplavljenih zeljnih glav in nadaljnje pranje ne pomaga, saj so se blato, mulj in pesek v mnogih zeljnih glavah zarinili zelo globoko v notranjost glav. Poplavljeno zelje je močno izpostavljeno gnitju. Takšne zeljne glave niso primerne niti za kisanje, tudi če jih naribamo, ne. Zeljnim glavam in tudi drugim kapusnicam se je treba odpovedati. Lahko jih zdrobimo in zakopljemo v zemljo. 

Če je kapusnice poplavna voda le malo poplavila, jih poberemo, očistimo in osušimo. Na vrtu lahko pustimo tudi kapusnice, ki šele formirajo rozete oziroma glave, do polne zrelosti pa je več kot en mesec, jih na vrtu lahko pustimo. 

Korenje, pesa, zelena, koleraba, repa

Počakamo, da se njive osušijo, potem pa zrele korenovke čim prej populimo. Preden jih skladiščimo, jih dobro osušimo in preberemo, ker bodo imele letos slabšo skladiščno obstojnost, pravijo na KIS. Skladiščimo le zdrave pridelke. 

Mlajše rastline lahko pustimo na vrtu in jih le okrepimo z aminokislinami. 

Paradižnik, jajčevci, paprika, bučke in buče

Čeprav na videz niso poškodovani, je treba z rastlin odstraniti vse plodove, ki so bili v stiku s poplavno vodo. Plodove je treba uničiti, ne zakopljemo jih v zemljo, tudi za na kompost niso primerni, odložimo jih med biološke odpadke. 

Glede na stopnjo poškodb rastlin in kratek preostanek rastne dobe se je treba odločiti, ali bomo v posevku opravili ustrezno varstvo ali ga povsem odstranimo, še svetujejo.  

Foto: Profimedia poplava na vrtu Fižol in druge stročnice

Zrele stroke čim prej poberemo in posušimo. Zrnje fižola v nedozorelih strokih fižola čim prej oluščimo in zrnje porabimo sveže ali pa ga ob primerni dozorelosti posušimo. Namočeno zrnje fižola bo začelo kaliti in hitro se bo lahko širila tudi fižolova pegavost. Posušen fižol lahko shranimo v zamrzovalnikih in s tem preprečimo kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev. 

Por, čebula in česen 

Čebulo in česen smo vrtičkarji z vrtov že pobrali. Če je pridelek prišel v stik z vlago ali celo poplavno vodo, ga je treba ponovno posušiti, vendar le, če vemo, da ta ni bila onesnažena. Por pa lahko pustimo na vrtu tudi, če je bil poplavljen z neonesnaženo vodo. 

Vse rastline, ki jih bomo na vrtu pustili, je treba okopati, saj je voda zemljo zelo zbila. Korenine zato nimajo dovolj kisika. Dodamo jim aminokisline in pripravke s kalijem za boljo odpornost in rast. 

Analiza zemlje pred ponovno setvijo

Če nismo prepričani, kaj vse je poplavna voda prinesla na zelenjavni vrt in če sumimo, da je ta lahko onesnažen s prej naštetimi onesnaževali, je vredno pobrati vse zelenjadnice in jih uničiti, pred novimi setvami in sajenjem pa narediti analizo tal. Vzorec zemlje lahko vzamemo sami, pri tem pa upoštevamo natančna navodila laboratorija, kamor ga bomo odnesli na analizo. Izberemo certificiran laboratorij, v katerem izvajajo različne analize tal. Lahko se odločimo za splošno analizo, lahko pa za preverjanje prisotnosti težkih kovin. Cene analiz sicer niso nizke, najosnovnejša stane približno 40 evrov, preverjanje prisotnosti 10 kovin, med njimi kadmija, svinca, cinka, kobalta, bakra, niklja, pa stane približno 200 evrov. 

Lahko se tudi odpovemo jesenskim setvam zelenjadnic in raje posejemo rastline, ki nase vežejo snovi, nezaželene v zemlji, tudi del težkih kovin. To so gorjušica, koprive, praprot, sončnice, konoplja.