Začimbnice in zelišča lahko sadimo na grede med druge zelenjadnice, lahko rastejo v loncih na balkonih in terasah, lahko pa jim namenimo poseben prostor na dvorišču, običajno čim bližje kuhinji, da so vedno pri roki. Večina jih ljubi toploto in čim več sonca, odcedno, zračno prst, ki ni nujno zelo bogata. A nekatera med njimi potrebujejo tudi nekaj sence in več vlage. 

Foto: Profimedia spiralna greda Če jih želimo imeti vsa skupaj, na enem mestu, je spiralna zeliščna greda kot nalašč za to, da bo vsako izmed njih dobilo natančno takšne pogoje, kot jih potrebuje. Hkrati pa bo lično izdelana in zasajena tudi s cvetočimi zelišči lep okras dvorišča, ki bo privlačil poglede. 

Spiralni gredi odmerimo sončno in odcedno ter dovolj veliko mesto. Običajno je njihov premer od dva do tri metre, lahko pa seveda nekoliko manj ali več, odvisno, koliko imamo prostora in koliko rastlin nameravamo gojiti. 

Gradimo iz kamenja ali starih opek

Za postavitev pa potrebujemo le veliko kamenja in zemlje, pri čemer naj bo prvega več. Kamenje namreč ni le gradbeni material, temveč ima v spiralni gredi tudi drugo pomembno vlogo. Zaradi kamenja bo toplota v spiralni gredi še višja, poleg tega bo čez dan od sonca segreto kamenje toploto zeliščem oddajalo tudi ponoči. Lahko se odločimo tudi za staro opeko. 

Foto: Profimedia spiralna greda Najprej s površine odstranimo travno rušo, na dno pa nasujemo nekaj peska za drenažo. Potem iz kamenja, ki ga zgolj nalagamo enega na drugega, zgradimo zunanji, največji rob. Sproti ga zasipavamo z zemljo, vmes pa postavimo še kakšen kamen. Večina zelišč in začimbnic v naravi raste med kamenjem, na malo zemlje v alpskem in kamnitem kraškem ter priobalnem okolju. Zemlje v spirali naj ne bo preveč, saj ne bo prispeval k boljši kakovosti zelišč in začimb. Spiralo lahko zasipamo z zemljo različne kakovosti oziroma sestav. Na dnu naj bo bolj manj prepustna za vodo, proti vrhu pa jo lahko mešamo s peskom. Predvsem pa naj bo debelina prsti proti vrhu manjša kot na dnu. 

Foto: Profimedia spiralna greda Kamniti rob gradimo vse do vrha, koliko nivojev oziroma zavojev bomo ustvarili, pa je seveda odvisno od velikosti prvega. Širina sadilnega prostora naj bo vsaj 30 centimetrov, idealna širina pa je 50 centimetrov.  

Na dnu spirale lahko v tla vkopljemo tudi vedro ali lonec, v katerem naj bo vedno voda. Tako zagotovimo ustrezne pogoje za rastline, ki za svojo rast potrebujejo več vode oziroma zračne vlage. 

Vrstni red zelišč in začimbnic 

Zelišča in začimbnice sadimo glede na to, koliko toplote in vode potrebujejo. Najvišje v spirali naj bodo tiste, ki potrebujejo največ toplote in najmanj vlage, nasprotno pa naj bodo na dnu tiste, ki potrebujejo največ vlage. Na dele, ki bodo del dneva v senci, sadimo rastline, ki jih senca ne moti. Tako lahko za vsako od njih najdemo najbolj primerno mesto. 

Foto: Profimedia spiralna greda

Vrstni red, če sadimo od zgoraj navzdol, se sicer lahko nekoliko razlikuje, a gre nekako takole. Čisto na vrhu naj bo prostor za sivko, timijan in rožmarin, če veste, da lahko preživi zimo. Potem naj sledijo žajbelj, koriander, bazilika, kamilica, origano, majaron in pehtran, citronka, ognjič. Proti dnu sadimo drobnjak, šetraj, peteršilj, različne mete in meliso. 

V vročih, sušnih dneh bo treba rastline zalivati, vendar se pri tem držimo pravila, da zgornjim namenimo manj vode kot spodnjim. 

dezurni@styria-media.si