Odkar je bil pred dvema letoma sprejet novi gradbeni zakon (GZ), okoli samogradnje ali gradnje v lastni režiji vlada zmeda, saj samograditelji pogosto ne razumejo vseh določil zakona. Ni namreč natančno predpisano, kaj se sme in kaj ne, v pomoč pa jim niso ne inšpekcija, ne upravne enote. Dodatno zmedo med samograditelji povzročajo različni zapisi in tolmačenja na spletu. 

Zato smo ministrstvo za okolje in prostor prosili za natančnejša navodila in pojasnila, kako naj poteka gradnja v lastni režiji, katere so obveznosti in odgovornosti investitorja in katere ne. 

Od gradbenega do uporabnega dovoljenja

„Čeprav sam pojem gradnje v lastni režiji v GZ ni opredeljen, dopušča gradnjo v lastni režiji, kar pomeni, da investitor za lastne potrebe (ne gradnja grajena za trg) objekt gradi (tudi rekonstruira) sam. To pa ne pomeni, da je investitor v primeru gradnje za lastne potrebe oziroma v lastni režiji oproščen obveznosti, ki jih določa GZ,“ pravijo na MOP.

Foto: Profimedia gradnja Investitor pri gradnji v lastni režiji tako potrebuje gradbeno dovoljenje, nadzornika (13. člen GZ), začetek gradnje mora prijaviti skladno s predpisi (63. člen), pred začetkom uporabe objekta pridobiti uporabno dovoljenje (6. člen) in po končani gradnji zagotoviti evidentiranje objekta (11. člen). 

„Tudi pri gradnji v lastni režiji velja, da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje in, ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi. Za gradnjo objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, je namreč obvezna izdelava dokumentacije za izvedbo gradnje, ki je sestavni del prijave začetka gradnje. Tudi zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti med drugim priložena izjava projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in, da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve,“ pojasnijo na MOP

Že po dveh letih Spet novi gradbeni zakon. Kaj bo z uporabnim dovoljenjem in samograditeljstvom?

Investitor in izvajalec hkrati

Investitor gradnje v lastni režiji ima dvojno vlogo. V procesu gradnje ni le investitor, temveč naj padejo tudi vse obveznosti, ki jih zakon določa za izvajalca (15. odstavek 14. člena GZ in prvi odstavek 65. člena GZ). „Za opustitev teh obveznosti ali kršitve predpisanih pravil so zagrožene tudi globe, za katere v primeru gradnje v lastni režiji odgovarjate kot investitor in kot izvajalec,“ opozarjajo na MOP.

Foto: Profimedia gradnja Vendar pa za samograditelja obstajajo nekatere olajšave. V zakonu namreč piše, da mora izvajalec imenovati vodjo del, ki pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Vodjo del mora skladno z določilom GZ imenovati izvajalec, ki opravlja dejavnost gradbeništva, torej dela za trg. 

Vodje del ni treba imenovati

Za samograditelja pa velja, da mu vodjo del ni treba imenovati, mora pa sam izpolniti vse naloge, ki so zanj predpisane, pravijo na MOP. A ne prav vseh. Samograditelju na primer ni treba voditi gradbenega dnevnika, ga pa na MOP priporočajo. „Tudi  investitor v primeru gradnje v lastni režiji mora imeti nadornika ter zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja predložiti dokazilo o zanesljivosti objekta in dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je smiselno voditi gradbeni dnevnik, kamor se vpisujejo vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del.“

Enostavna gradbena tabla, brez načrta ureditve gradbišča

Razlike so tudi pri označevanju gradbišča z gradbeno tablo. „Gradbišče mora biti skladno s 4. členom pravilnika o gradbiščih označeno samo z listom formata A4, na katerem so podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje, kot je navedeno v gradbenem dovoljenju, številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in naziv organa, ki ga je izdal ter podatki o investitorju.“

Prav tako investitorju, ki gradi v lastni režiji ni treba izdelati načrta organizacije ureditve gradbišča, niti mu ni treba imeti zavarovane odgovornosti za škodo, je pa priporočljiva.

Foto: Profimedia gradnja Ali lahko samograditelj najame zunanjega izvajalca?

Pogosto vprašanje, celo glavna dilema samograditeljev je, ali gradnja v lastni režiji pomeni, da mora prav vsa potrebna dela izvesti sam oziroma s pomočjo sorodnikov, prijateljev, ali lahko za posamezna dela, ki jih morda ni vešč, najame in plača zunanjega izvajalca.

Da, investitor lahko za posamezna dela najame zunanjega izvajalca, odgovarjajo na MOP.

„Vsak izvajalec, ki pa bo izvajal dela na vašem objektu, pa mora v skladu z zakonom izpolnjevati pogoje in imenovati vodjo del, za tista dela, ki jih bo konkretni izvajalec izvajal.“ 

Investitor je v primeru samogradnje dolžan ob zaključku gradnje pripraviti dokazilo o zanesljivosti objekta, ki je eden od obveznih dokumentov za pridobitev uporabnega dovoljenja. Pripravi pa ga le za tista dela, ki jih je izvedel sam. Če je za posamezna dela najel zunanje izvajalce, morajo ti pripraviti ločena dokazila o zanesljivosti objekta. Vsak za delo, ki ga je opravil.

Foto: Profimedia gradnja Samograditeljstvo in delo na črno

Na MOP samograditelje opozarjajo še, da morajo poleg gradbene, upoštevati tudi delovno pravno zakonodajo in zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki v 10. členu določa, da se za delo na črno ne šteje sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo.

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše