„Maja letos sem izvajalcu plačal 3000 evrov avansa. Izdal mi je predračun za izvedbo fasade, na katerem je tudi navedeno, da sem plačal avans. Fasado naj bi mi, kot je zagotovil ob prejemu avansa, izdelal najkasneje do prve polovice septembra. Zdaj smo sredi novembra, o izvajalcu pa ne duha ne sluha, na telefon se praviloma ne javlja, ko sem ga le uspel priklicati, pa me je na hitro odpravil, da je zelo zaseden. Ni mi povedal, kdaj bo lahko izvedel fasado, le da naj počakam, je rekel,“ je v pismu uredništvu napisal bralec.

Zaradi zavlačevanja in čakanja se bi rad o izvedbi fasade dogovoril z drugim izvajalcem, zato ga zanima, ali lahko odstopi od dogovora s prvim in kako naj od njega dobi plačani avans. 

Bralec ima vse možnosti, da odstopi od dogovora oziroma pogodbe in tudi zahteva vračilo predplačila, vendar je pot do tja odvisna od tega, kaj je zapisano v pogodbi oziroma v tem primeru na predračunu. 

Razmerja med ponudnikom oziroma prodajalcem in potrošnikom ureja zakon o varstvu potrošnikov, zadnji je bil sprejet septembra letos, v veljavo pa je stopil v sredini oktobra, uporabljati pa se bo začel 26. januarja prihodnje leto. 

Postaviti je treba dodatni rok

Bralec ni navedel, ali je rok za izvedbo fasade napisan na predračunu ali ne. Če sklepamo, da sta se o roku izvedbe dogovorila ustno, bralec od dogovora ne more kar odstopiti, posledično tudi ne more zahtevati vračila predplačila. 

Zakon mu nalaga, da mora izvajalcu postaviti oziroma določiti dodatni rok, do katerega mora ta izpolniti svoje obveznosti. Na ZPS svetujejo, da je to najbolje narediti v pisni obliki in naslovniku poslati po priporočeni pošti s povratnico. 

Če izvajalec svoje obveznosti ne bo izpolnil niti do na novo postavljenega roka, lahko bralec od dogovora odstopi. Tudi odstopno izjavo napiše in izvajalcu pošlje s priporočeno pošto in povratnico. 

Postopek odstopa od pogodbe je enak tudi v primeru, da rok za izvedbo sploh ni bil dogovorjen. Zakon namreč v tem primeru določa, da mora podjetje, izvajalec obveznosti izpolniti brez odlašanja, vendar najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, razen če se stranki seveda nista dogovorili drugače. Predvsem pri izvedbi obrtniških del se stranki običajno dogovorita, kda oziroma do kdaj naj bi bila storitev izvedena. 

Rok izvedbe naj bo bistvena sestavina

Poučen potrošnik pa se bo ob sklenitvi dogovora oziroma pogodbe o roku izvedbe dogovoril še bolj previdno in natančno. Še pred sklenitvijo pogodbe lahko namreč izvajalca obvesti, da je dogovorjeni rok izvedbe bistvena sestavina pogodbe. To mora biti v njej tudi napisano. Če izvajalec v tem primeru svojih obveznosti ne izpolni do tako določenega roka, lahko potrošnik od pogodbe odstopi brez določitve novega roka.

Pod streho Kot suho zlato: Na te mojstre boste čakali tudi več kot štiri mesece

Takojšnja vrnitev predplačila

Ko potrošnik izpolni vsa z zakonom predpisana določila in odstopi od pogodbe, lahko zahteva tudi povračilo plačanega predplačila. Podjetje mu je predplačilo dolžno vrniti nemudoma, določa 29. člen zakona.  

Če izvajalec predplačila ne vrne, se potrošnik z vsemi dokazili, torej predračunom oziroma pogodbo, potrdilom o plačilu avansa, pisnem dokazilu, da je izvedbeni rok bistvena sestavina ali pisnim dokazilom, da je izvajalcu po preteku prvotno dogovorjenega roka določil dodatni rok, lahko po pomoč obrne na tržni inšpektorat. 

Globe za izvajalca do 5000 evrov

Zakon določa, da pristojni inšpekcijski organ izda odločbo, s katero naloži podjetju izpolnitev zakonske obveznosti, če ugotovi, da podjetje potrošniku brez odlašanja ne vrne plačil, če potrošnik odstopi od pogodbe. Zakon za ta prekršek predpisuje tudi globo in sicer od 1500 do 5000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 400 do 1500 evrov pa odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. 

Predplačilo je običajna praksa

Predplačilo podjetju je predvsem pri gradbeno obrtniških delih običajna praksa. Podjetniki tako zagotovijo, da je naročnik njihovih storitev resen, hkrati jih običajno že pred izvedbo del bremenijo stroški nabave materiala in blaga. Na drugi strani si potrošniki s plačilom predplačila zagotovijo vrsto, kar je v času, ko je treba na obrtnike čakati precej časa, še kako pomembno. V zadnjem času pa si potrošniki s plačilom avansa zagotovijo material po trenutnih cenah, saj zaradi razmer lahko pričakujejo, da bodo te do takrat, ko bo na vrsti tudi izvedba, lahko precej višje. Tako si zagotovijo, da bo cena, navedena na predračunu, enaka ceni ob izvedbi. 

Potrošnik je upravičen do obresti

Potrošniki pa največkrat ne vedno, da jim plačilo predplačila prinaša še eno pravico. Zakon o varstvu potrošnikov namreč določa, da jim mora podjetje plačati obresti. Te se obračunajo od dneva plačila predplačila do dneva opravljene storitve in ali dobave blaga. Višina obrestne mere pa je enaka obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge, vezane za tri mesece, referenčne banke, ki jo je podjetje določilo v pogodbenih pogojih. 

To pa ne velja, če na podjetje zaradi predplačila zniža redno ceno blaga oziroma storitve in je to znižanje višje ali enako kot znesek obresti. Niti ne velja v primeru, ko od dne plačila predplačila do izvedbe storitve preteče manj kot tri delovne dni. 

Poudariti velja tudi, da obračun obresti ne velja za plačilo are, ki je ne smemo enačiti s predplačilom. 

Tudi ko je potrošnik upravičen do plačila obresti iz naslova predplačila, pa mu jih podjetje ne izplača, se lahko obrne na tržni inšpektorat. Ta bo tako kot pri nespoštovanju vračila predplačila izdal odločbo, na podlagi katere mora podjetje obresti obračunati in plačati, če tega ne bo storilo, pa mu grozijo enake globe, kot v primeru, če ne vrne predplačila.