ELES je pravkar objavil analizo vpliva obstoječe omrežninske metodologije na različne skupine poslovnih odjemalcev električne energije. Z analizo je avtor direktor družbe ELES Aleksander Mervar je želel empirično preveriti navedbe nekaterih interesnih skupin, da naj bi se nova metodologija obračuna omrežnine za moč in porabljeno električno energijo glede na staro metodologijo odrazila v negativnih (finančnih) učinkih za določene skupine odjemalcev. 

Večina malih poslovnih odjemalcev bo plačevala manj

V skupini malih poslovnih odjemalcev je Mervar analiziral 25 subjektov, priključenih na od 6 do 43 kW, ki imajo uradno registrirano dejavnost gostinstvo, vrtnarstvo, pekarstvo in tiskarstvo ter jih razporedil v tri skupine: nizka poraba, normalna poraba, visoka poraba glede na priključno moč.

Analiza je pokazala, da bodo letni stroški za omrežnino pri odjemalcih z nizko porabo po novi metodologiji obračuna nižji za 28 odstotkov v primerjavi s starim obračunom, pri malih poslovnih odjemalcih z normalno porabo bodo nižji za 26 odstotkov in pri odjemalcih z visoko porabo 32 odstotkov. 

"Obstoječa metodologija malim poslovnim odjemalcem v povprečju prinaša nižje stroške omrežnine. So pa tudi v tej skupini odjemalci, ki beležijo ekstremen skok omrežnine, predvsem tisti, ki imajo visoko priključno moč in relativno nizko porabo električne energije," zaključi Mervar.

Gospodarske družbe bodo v povprečju plačale 27 odstotkov več

V drugi analizi je primerjal stroške omrežnine za 55 največjih odjemalcev električne energije, priključenih na srednjenapetostno omrežje, torej za gospodarske družbe. 

Izračunal je, da se je v tej skupini odjemalcem strošek za omrežnino v povprečju povečal za 27 odstotkov, vendar so med njimi precejšnje razlike. Največje povečanje stroška je 68 odstotkov, na drugi strani pa se je nekaterim strošek tudi znižal, in sicer za največ 28 odstotkov. 

Delež omrežnine v skupnih stroških porabljene električne energije in omrežnine za leto 2025  v povprečju znaša 11 odstotkov, največ pa 20,6 in najmanj 6,4 odstotka. 

V poslovnih prihodkih pa delež omrežnina znaša še bistveno manj. Po stari metodologiji obračuna je znašal v povprečju 0,34 odstotka poslovnih prihodkov oziroma od največ 1,23 do najmanj 0,02 odstotka, po novem pa predstavlja v povprečju 0,43 odstotka, interval pa je od 1,63 do 0,03 odstotka poslovnih prihodkov. 

Avtor analize sicer dopušča možnost, da "obstajajo ekstremni primeri visokih povečanj letnih omrežninskih stroškov (npr. sezonska aktivnost, denimo smučišča), ki jih analiza ni zajela, poudarjamo pa, da je take primere treba obravnavati posebej in na podlagi teh presojati o smiselnosti uvedbe morebitne posebne tarife."

Dodaja še, da imajo gospodarske družbe iz te skupine v primerjavi s poslovnimi uporabniki tarife za priključno moč občutno nižje in tarife za porabljeno električno energijo bistveno višje, saj proizvodnih procesov, ki trajajo neprestano, ni mogoče prilagajati prek mesecev, kaj šele po urah v dnevu (vsaj ne brez nesorazmerno visokih fiksnih stroškov zaradi slabše izkoriščenost proizvodnih naprav). 

Največji bodo plačali več, a le neznaten delček svojih prihodkov

Analiza stroškov omrežnine za največjega industrijskega porabnika, priključenega na srednjenapetostno omrežje pa kaže, da bo letni stroški omrežnine za moč nižji za 60 odstotkov, letni stroški omrežnine za električno energijo pa višji za 1084 odstotkov. Skupno letno povečanje torej znaša 56 odstotkov, kar pa, kot navaja Mervar, v skupnih poslovnih prihodkih tega odjemalca pomeni 0,11 odstotka. 

Kljub temu pa doda, da je "takšna porazdelitev letnih stroškov omrežnine za moč in omrežnine za električno energijo nerazumljiva glede na cilj uvedbe nove omrežninske metodologije, to je znižanje koničnih obremenitev. Visoka je tudi razlika mesečnih stroškov med visoko in nizko sezono, in sicer 201 odstotek".

Tudi analiza stroškov za dva odjemalca na visokonapetostnem omrežju potrjuje povečanje skupnih stroškov omrežnine, in sicer za enega 128 in za drugega 203 odstotke na letni ravni. V njunih poslovnih prihodkih pa strošek omrežnine znaša 0,16 oziroma 0,34 odstotka. 

V primerjavi z EU, omrežnina pri nas cenejša

Nove stroške omrežnine analiziranih skupin odjemalcev je Aleksander Mervar postavil tudi v kontekst stroškov omrežnine, ki jih poslovni odjemalci plačujejo v drugih državah članicah EU. 

Leta 2017 so bili v EU omrežninski stroški višji kot v Sloveniji za 19,4 odstotka, leta 2023 pa kar za 53,2 odstotka. "Če upoštevamo povprečni dvig omrežnine v Sloveniji za leto 2025 in to primerjamo z EU leta 2023 (pri čemer bodo dejanski omrežninski stroški leta 2025 v EU bistveno višji, kot so bili leta 2023), so povprečni omrežninski stroški v EU še vedno višji za 21,12 odstotka".

Trditve, da pomeni uvedba nove omrežninske metodologije "katastrofo za slovensko gospodarstvo" in da mu "bistveno zmanjšuje konkurenčni položaj", ki smo jih v zadnjih mesecih večkrat slišali predvsem iz Gospodarske zbornice Slovenije, ne držijo, pravi Mervar in doda, da trditev GZS, "da je 0,43-odstotni delež omrežnine v poslovnih prihodkih temelj, na katerem sloni konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je v tem pogledu povsem nerazumna."  

Spremembe, ki jih predlagajo v ELES

Nova metodologija v primerjavi s staro prav tako ne prinaša družbi ELES in elektrodistribucijskim podjetjem dodatnih prihodkov, pač pa zgolj spreminja dinamiko prilivov, in sicer tako, da jih prejemniki dobijo več v visoki in manj v nizki sezoni, ter prerazporeja omrežninsko obremenitev po uporabnikih.

Na podlagi analize pa predlaga, da se v roku dvoletnega prehodnega obdobja ukineta dve sezoni, da se za delavnike uporabljajo trije časovni bloki, za dela proste dni pa dva, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč in sočasno o zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in da se zmanjša razlika višine tarif za posamezne časovne bloke. S predlaganimi spremembami, se, kot smo že poročali, strinjajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. 

Predlaga tudi, da se opravi dodatna analiza za specifične porabnike (denimo sezonske dejavnosti) in če se izkaže, da je to smiselno, se zanje uvedejo posebne tarife tako za moč kot za električno energijo. Vsaka morebitna sprememba tarif pa naj se ne odrazi v zmanjšanih prihodkih za družbo ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij v primerjavi s staro metodologijo, saj je to edini vir prihodkov za omrežne investicije, ki omogočajo zeleni prehod.