Obnovljivi viri energije bodo vse bolj vplivali na prostor
Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) do leta 2040 predvideva precejšnje povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, je na Okoljskem srečanju, ki ga je organizirala Akademija Finance, povedala Mojca Golobič iz Biotehniške fakultete.
Hidroelektrarne so leta 2017 proizvedle 4.160 gigavatnih ur (GWh), predvideva se povečanje na 7.014 GWh, vetrne elektrarne iz 6,3 GWh na 577 GWh, sončne elektrarne pa iz 284 GWh na 5.361 GWh.
"Po naših ocenah je ta načrt realen," je povedala strokovnjakinja.
Zaplete se lahko tudi pri lokalnem prebivalstvu
Po besedah strokovnjakinje je treba pred umestitvijo tovrstnih objektov v prostor najprej strokovno oceniti, katere lastnosti prostora so tiste, kjer je določena oblika vira energije učinkovita – recimo kje so najboljši pogoji za vetrne ali sončne elektrarne.
Zaplete pa se lahko tudi pri lokalnem prebivalstvu. "Ljudje zelo hitro najdejo razloge, zakaj tak ali drugačen objekt ni ustrezen," je dejala in izpostavila primer Hidroelektrarne Mokrice, kjer je projekt naletel na precejšen odpor, zlasti tistih, ki jih skrbi za živa bitja v rekah. Po njenih besedah se moramo zavedati, da vsi ti projekti lahko sprožijo spremembo življenja, za najmanj problematične so se do zdaj izkazale sončne elektrarne. "A zlasti, če bi se še naprej umeščale na tla, lahko pomenijo kar velik poseg v okolje," je dodala.
Podpora obnovljivim virom energije je sicer v Sloveniji precej visoka. Od energetskih virov ima najmanj podpore premog, sledita zemeljski plin in jedrska energija. Največjo naklonjenost pa ima sončna energija, sledi vetrna, hidroenergija in biomasa.
Opazili so tudi, da se je splošna javna naklonjenost jedrski energiji povečala.
Dobro je, če korist vidi tudi lokalna skupnost
"Kot kažejo izkušnje iz drugih držav, je problem v resnici v tem, da se ljudje čutijo odtujene od teh odločitev, se jim zdi, da nekdo drug to sprejema in se odloča namesto njih," je pojasnila in dodala, da imajo največjo moč projekti, ki nastanejo "od spodaj navzgor".
"Če je lokalna skupnost vključena, recimo s solastniškim deležem, ali s pogodbo z investitorjem, da bo vlagal v lokalni razvoj, je to dobro izhodišče, da bo projekt dobil podporo," je poudarila Mojca Golobič. "Dokler vsak samo ponavlja svoja nasprotujoča si stališča, smo samo bolj narazen, ne bolj skupaj. Vsi se bomo morali naučiti malo potrpljenja," je še povedala.
"Ljudi je treba ozavestiti, izobraziti"
Aljoša Petek, vodja projekta Zagovorniki okolja – Za podnebje, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), ki je sicer okoljevarstveni pravnik, pa meni, da je pred sprejemom predpisov smiselno upoštevati presojo vplivov na okolje in podnebje.
"Ljudi je treba ozavestiti, izobraziti. Bistveno je, da lahko zagotovimo, da so v okolju ljudje zdravi," je poudaril. A kot opažajo, brez zadostne mase podpornikov sprememb v sistemu ni. "Edina pot naprej, da dobimo to maso pravočasno, je opolnomočenje ljudi za za samostojno razmišljanje, uveljavljanje pravic," je pojasnil. Po njegovih besedah je čas, da se začnemo odzivati in prilagajati spremembam, ki se že dogajajo v podnebju. "Prej, kot bomo to storili, lažje nam bo. Zato bi želeli prenesti to miselnost, da se, preden se posega v okolje, vpraša, kakšen bo vpliv vseh teh dejavnosti na podnebje. Vsi vemo, da prej, ko se gospodarstvo prilagodi, manjše stroške bomo imeli," je še dejal.