Vsi, ki hiše ogrevamo na drva ali lesne pelete, moramo iz kurišč redno odstranjevati pepel. V kurilni sezoni se ga nabere veliko in marsikdo se sprašuje, kam z njim. Možnosti sta dve. Ohlajenega in odloženega v vrečo, ki jo zlepimo, ga lahko odložimo v zabojnik za mešane odpadke. Pepel namreč ne spada v rjavi zabojnik za organske odpadke. 

Foto: Profimedia Kurjenje lesa Druga možnost pa je uporaba pepela na vrtu. Dodajamo ga lahko gredicam, na katerih raste zelenjava, prav tako pa cvetličnim gredicam, sadnemu drevju in tudi trata bo hvaležna zanj. 

A pri tem moramo upoštevati nekaj pravil, predvsem je pomembno, da je količina natančno odmerjena, poznati pa moramo tudi izjeme med rastlinami, ki lesnega pepela nikakor ne marajo. Poudarimo naj še, da je za vrt primeren le pepel iz lesa, ki ni bil industrijsko obdelan, lakiran ali barvan. Tudi pepel, ki je ostanek kurjenja kakšnih drugih odpadkov, ni primeren za posipanje po vrtu. 

Pepel je hranljivo gnojilo, ki nevztralizira kisla tla

Pepel vsebuje zelo pomembne elemente, ki so potrebni za kakovostno rast rastlin, cvetov in plodov. Med njimi so najpomembnejši kalij, tega je v pepelu približno od 10 do 15 odstotkov, kalcij, ki ga je lahko tudi do 30 odstotkov, približno dva odstotka pa je fosforja. Dušika, ki je tudi sicer ključen za rast rastlin, v pepelu ni, saj se porabi med gorenjem.

Zaradi velike vsebnosti kalcija se pepel odziva bazično, kar pomeni, da v tleh znižuje ph vrednost, ali drugače, zniža kislost tal in jih nekoliko nevtralizira. Če so vrtna tla peščena, torej bazična, uporaba pepela ni najboljša rešitev.  

Posipamo zelenjavni in okrasni vrt, nekatere rastline pa ga sovražijo

Pepel lahko posipamo po gredicah, na katerih bodo rasle kapusnice, torej zelje, ohrovti, cvetača, brokoli, saj te zelenjadnice potrebujejo veliko kalija. Tudi krompir, korenje, čebula in česen bodo dobro uspevali na gredicah, obogatenih z lesnim pepelom. Veliki porabniki kalija so tudi plodovke, kamor uvrščamo paradižnik, kumare, jajčevce, paprike, bučke in buče. 

Z lesnim pepelom lahko posipamo okrasne gredice, še posebej tam, kjer rastejo vrtnice in druge okrasne rastline. Dodamo ga lahko tudi sadnemu drevju in grmičevju ter vinski trti.

Vendar pozor! Rastline, ki uspevajo v kislih tleh, lesnega pepela ne bodo vesele. Zato ga ne dodajamo hortenzijam, azalejam, rododendronom. Tudi ameriškim borovnicam ga ne dodajamo. 

Raztresemo ga lahko tudi po trati, še posebej tam, kjer se razrašča mah, ki je pokazatelj kislih tal. Če se ga želimo znebiti ali njegovo razraščanje vsaj omejiti, tla posujemo s pepelom. 

Na vrtu je še eno mesto, kamor lahko dodajamo pepel. To je kompost oziroma kompostni kup. 

Foto: Profimedia pepel

Pomembno je koliko in kdaj ga dodajamo

Pri uporabi pepela na vrtu je pomembno, kdaj ga posipamo in koliko. Da bi pepel čim bolj učinkovito in ob pravem času porabili, ga je dobro v času kurilne sezone shranjevati. Nikakor pa ga ob vsakem čiščenju kurišča ne trosimo po vrtu kar na pamet. 

Predvsem pri količini moramo biti zelo natančni, saj preveč pepela lahko zaustavi rast rastlin, pri paradižniku pa denimo prepreči dozorevanje plodov. S preveliko količino torej dosežemo ravno nasprotni učinek od želenega. 

Foto: Pinterest pepel Preveč kalija namreč preprečuje dostopnost dušika, ki ga rastline nujno potrebujejo za rast. Omejena bo tudi dostopnost fosforja. Preveč kalcija pa zavira dostopnost kalija in fosforja. Zato se je priporočenih količin, ki so odvisne tudi od tega, ali so gredice že pognojene, dobro držati. 

Največ 1 kilogram na 10 kvadratnih metrov

Na gredice, ki niso gnojene, na primer tiste, na katerih bo rasla čebula, lahko dodamo en kilogram na 10 kvadratnih metrov površine. Na gredice, ki smo jih jeseni gnojili s hlevskim gnojem, dodamo le 0,5 kilograma na 10 kvadratnih metrov, na gredice, ki jih bomo spomladi gnojili s kompostom, pa 0,75 kilograma. 

Če smo lesni pepel čez leto redno dodajali kompostu, gredic, ki jih bomo gnojili s tem kompostom, s pepelom ne posipamo. 

Strokovnjaki priporočajo, da glede na površino gredice pred posipanjem ustrezno količina pepela stehtamo. In še to, pepel gredicam dodajamo le enkrat na leto. 

Na vrtu To so največje zmote o gnojenju zelenjavnega vrta

Posipamo ga pozimi, na kompost ga dodajmo čez leto

Lesni pepel posipamo decembra, če je tla prekril sneg, ter januarja in februarja. Če ga bomo posipali po snegu, ga bomo tudi lažje enakomerno razporedili po površini, saj dobro vidimo, kam pada. Če ga posipamo po površini, ki je sneg ni prekril, pa je treba biti toliko bolj pozoren, da je čim bolj enakomerno razporejen. Pepel spomladi, pred setvijo in sajenjem z motiko ali grabljami vdelamo v zemljo. 

Foto: Profimedia pepel Na kompost pepel dodajamo praviloma v obdobju košnje trave. Če na kup zlagamo svežo travo, jo je  vsakič dobro posipati s tanko plastjo pepela, ki preprečuje, da bi ta začela gniti, namesto razpadati. Enako lahko naredimo na kupu, kamor čez leto odlagamo kuhinjske in druge sveže organske odpadke. Na vsakih 15 centimetrov teh odpadkov posujemo tanko plast pepela.

Pepel lahko dodamo tudi takrat, ko jeseni ali spomladi zlagamo kompostni kup, še posebej, če ugotovimo, da je masa premokra. 

Pepel, ki ga ne porabimo na zelenjavnem in okrasnem vrtu ter na kompostu, pa v začetku leta raztrosimo po travi. 

Na vrtu Vrtičkarje čaka še to nujno opravilo