Na odločitev graditeljev ali bo njihova nova hiša lesena ali zidana vpliva več dejavnikov, večina med njimi je subjektivnih. Pri tistih, ki se odločajo za leseno hišo, gre za njihov odnos do lesa kot naravnega materiala, za boljši občutek bivanja, ki naj bi ga zagotovila lesena gradnja, tudi za njihov odnos do okolja, večjo povezanost z naravo. Na drugi strani so graditelji zidanih hiš prepričani, da je ta edina prava odločitev, saj naj bi bile te bolj trdne in odporne na zob časa. 

Prvih o kakovosti in pomenu uporabe lesa pri gradnji ni treba prepričevati, o lesni gradnji so poučni, v mite ne verjamejo oziroma so jih, oboroženi s pravimi informacijami, ovrgli. Drugače pa je s tistimi, ki so bolj naklonjeni zidani hiši, a vseeno dopuščajo možnost lesene gradnje. Ti se pri tehtanju ene ali druge možnosti pogosto srečujejo z informacijami, ki leseni gradnji niso v prid. Dokler se ne dokopljejo do pravih informacij, se pogosto sprašujejo, ali temu verjeti, kaj drži in kaj ne, ali gre zgolj za mite, ki so se o leseni gradnji ustvarili v zadnjih desetletjih. 

Foto: Profimedia Skeletna gradnja Prav razbijanje mitov o leseni gradnji je bila tema podkasta Hiša, podjetja M Sora. V njem so gostili Andreja Kosca, strokovnjaka za leseno gradnjo z dolgoletnimi izkušnjami iz podjetja Bauta, kjer gradijo skeletne hiše. V pogovoru so razbili najbolj trdovratne mite, ki se držijo ledene gradnje. 

Lesene hiše niso varne pred potresom

Če bi to držalo, zakaj potem na območjih, ki jih je prizadel potres, največkrat gradijo lesene, montažne hiše, se v odgovoru sprašuje Kosec. Dejstvo je, da so lesene hiše, ki so lažje od masivnih zidani, konstrukcijsko potresno bolj varne. Lažja konstrukcija namreč pomeni boljšo statiko. 

Foto: arhiv Ekoart lesena konstrukcija iQwood

Lesene hiše gorijo in niso požarno odporne

Res je, les gori, potrdi Andrej Kosec, a doda, da je treba vedeti, da v konstrukcijskem smislu lesena hiša dosega boljšo požarno varnost kot zidana. Les namreč potrebuje več časa, da zgori do te mere, da je konstrukcijsko neuporaben, medtem ko se železne ojačitve v zidani hiši veliko prej začnejo kriviti in topiti, zato je tudi statika takšne hiše prej ogrožena oziroma konstrukcija postane neustrezna. 

Lesena hiša propade prej kot zidana

Les sicer ne gnije, tako kot so prepričani nekateri temveč trohni, s čimer zgublja svoje osnovne lastnosti, predvsem trdnost. Zato naj bi bila življenjska doba lesenih hiš krajša kot zidanih. 

Dokaz, da to ne drži, so lesene hiše iz srednjeveških mest, ki še zdaj stojijo in opravljajo svojo funkcijo, trditev ovrže Kosec. Propadla bo le tista lesene hiša, ki ni dobro načrtovana in kakovostno izdelana, vendar to velja tudi za slabo izdelane zidane hiše. Predvsem so pri tem pomembni detajli, ki morajo biti izvedeni kar se da kakovostno. Poskrbeti je treba, da nikjer na v leseni hiši ne zastaja voda oziroma da ima voda možnost odtekanja, material pa sušenja. 

Tudi lesni škodljivci v kakovostno izvedeni leseni hiši niso težava. Les je ustrezno zaščiten, hkrati pa materiali, ki so sestavni del sten in obdajajo les, niso dobro življenjsko okolje za lesne škodljivce. 

Foto: Žurnal24 Preprosta lesena hiša

Vzdrževanje lesene hiše je dražje

Splošno vzdrževanje lesene hiše ni nič dražje od vzdrževanja zidane, celo cenejše je, pravi Kosec. Če pa govorimo o vzdrževanju lesa na fasadi, pa je to seveda lahko dražje. Ampak les na fasadi imamo lahko tudi na zidani hiši. 

Imamo pa pri tem dve možnosti. Če želimo, da bo les ves čas tak kot pri vgradnji, ga bo terba redno vzdrževati in uporabljati ustrezne premaze, kar seveda stane. Lahko pa se odločimo, in kot pove Kosec, je takšnih vse več, da lesu pustimo naravno pot staranja. Kar pomeni, da na površini ustvari naravno patino in posivi. Zagotoviti moramo le, da bo voda z njega lahko odtekala, lesa pa se bo lahko sušil. 

Od hloda do hiše Gradnja hiše: Ta sistem gradnje od zdaj cenovno bolj dostopen

Lesena hiša ima slabšo akumulacijo toplote, zato potrebuje več ogrevanja

Tudi to je le mit. Če bi to držalo, ne bi bile prav lesene hiše najbolj energijsko varčne, pravi Kosec in doda, da najmanjšo rabo energije za ogrevanje in hlajenje najlažje dosežemo prav v leseni hiši. Les se namreč nikoli ne podhladi ali pregreje. Tudi če je zunaj minus 10 stopinj Celzija, les ne bo imel temperature pod lediščem. Zato je treba v lesenih hišah ogrevati le zrak v prostorih, pojasni Kosec. 

Se pa strinja, da ima masivna hiša večjo sposobnost akumulacije toplote kot lesena, a to velja le, ko gre za temperaturna nihanja, ko hiše nekaj časa denimo ne ogrevamo. Če pa v leseni hiši poskrbimo, da bo skozi celo leto temperatura enakomerna, bo potreba po ogrevanju in hlajenju s primernim senčenjem minimalna.

V lesenih hišah je nizka relativna vlažnost zraka

To je značilno za difuzijsko zaprte hiše, lesene in zidane, v stenah katerih so nameščene parne zapore. Te pa onemogočajo prehod pare skozi steno. 

V leseni hiši, ki ima vgrajeno parno oviro, hkrati pa tudi vsi drugi materiali v steni omogočajo prehod vodne pare, pa nivo relativne zračne vlažnosti ne bi smel biti problem. Če je vlage v prostoru premalo, ta iz zunanjosti skozi steno prehaja v notranjost in nasprotno. Tako se v lesenih hiši uravnava ustrezna zračna vlažnost. Mora pa biti izračuni za prehod pare skozi steno in tudi kasneje izvedba narejeni tako, da je kondenzna točka na zunanji tretjin stene, kjer je manj možnosti za kondenzacijo, še pojasni Kosec. 

Lesena hiša poka

Les se tudi kot konstrukcijski material krči in razteza, zato lahko hiša tudi poka. Vendar pa je takšnega pokanja precej več, če so konstrukciji iz lesa dodani še jekleni ali betonski konstrukcijski elementi. Na stiku različnih materialov, se zaradi različnega raztezanja pojavijo prenapetosti. A tudi te s časom pojenjajo. 

Nova hiša Izračuni, ki govorijo v prid leseni gradnji