„Načrtujemo gradnjo hiše, razmišljamo v smeri nizkoenergijske in smo pred dilemo. Ali za ogrevanje izbrati IR-panele ali toplotno črpalko? Ali je res, da ogrevanje novih hiš z IR-paneli sploh ni več dovoljeno?“ To je le eden od pisem bralcev, ki jih dobimo v uredništvo. Dilem o tem, kakšno ogrevanje je dovoljeno v novogradnjah, je še vedno veliko. 

Zakonov in predpisov, ki med drugim urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in rabo obnovljivih virov energije je več, zato ni presenetljivo, da so graditelji v dvomih. 

Zakon in pravilnik omejujeta možnosti ogrevanja

Z zakonom o učinkoviti rabi energije, ki je bil sprejet konec leta 2020, so se najprej zaostrili pogoji energijske učinkovitosti, ki jih mora dosegati novogradnja. Skladno s tem zakonom namreč od januarja 2021 naprej velja, da morajo biti vse novogradnje skoraj ničenergijske. Zato je vsakršno razmišljanje graditeljev, da bodo hiše gradili v nizkoenergijskem standardu, napačno.  

Natančneje rabo energije opredeljuje pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki je bil sprejet maja lani. Ta med drugim, če nekoliko poenostavimo, določa, da novogradnja na kvadratni meter ogrevane površine lahko rabi največ 25 kWh energije na leto, primarna energija vseh porabnikov je omejena na 75 kWh/m2 na leto, vsaj polovica te energije pa mora biti proizvedena iz obnovljivih virov energije, med hišno tehniko pa imajo prednost toplotne črpalke, solarni kolektorji, sončne elektrarne in kotli na lesno biomaso. Skratka, obnovljivi viri energije.

Pogoj, da mora biti vsaj polovica vse energije, ki jo potrebuje hiša za svoje delovanje, kamor poleg ogrevanja, spadajo še priprave tople vode, razsvetljava, hlajenje, bo težko izpolniti, če za ogrevanje izberemo enega od električnih sistemov. 

Hkrati pravilnik uporabo generatorjev toplote in grelnih teles, ki toploto za ogrevanje stavb pripravljajo z neposreno rabo električne energije (Joulov princip), omejuje tako, da te ni dovoljeno uporabljati, če električno energijo dobivajo iz javnega električnega omrežja ali drugega vira, kjer električna energija ni pridobljena iz OVE.

Dve izjemi

„Izjeme so, če je potrebna električna energija proizvedena iz OVE energentov v, na, ob stavbi ali njeni neposredni bližini, omogočena pa je tudi proizvodnja OVE energentov v oddaljenosti,“ so že pred časom pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.  

Druga možnost odstopanja od teh zahtev pa je, "da je stavba tako energijsko učinkovita, da ne presega polovične mejne vrednosti dovoljenih toplotnih izgub.“ 

To pomeni, da električne grelce, IR-panele in klimatske naprave za ogrevanje novogradnje lahko uporabljamo le, če bo elektrika za njihovo delovanje zagotovljena iz sončne elektrarne, ali če bomo zgradili izjemno energijsko učinkovito hišo.  

Navedeno je treba upoštevati tudi pri rekonstrukcijah obstoječih hiš, če je zanje treba dobiti gradbeno dovoljenje. 

Pogoje bodo zaostrile tudi občine

Čeprav zakon o učinkoviti rabi energije in PURES odgovarjata na vprašanja graditeljev, ali je ogrevanje neposredno z električno energijo dovoljeno ali ne, pa se tega vprašanja dotika tudi predlog zakona o energetski politiki, ki je še v postopku sprejemanja. Po novem bodo lokalne skupnosti morale sprejeti lokalni energetski koncept in v njem določiti prednostno rabo energije, pri tem pa bodo morale upoštevati določila predlaganega zakona, ki so zelo natančna.

Na območjih izven sistema daljinskega ogrevanja se bo raba energije in energentov upoštevala po naslednjem vrstnem redu: najprej sončno obsevanje, potem raba odvečne toplote, nato raba plina obnovljivega izvora, zatem raba toplote iz sistema, ki izvaja tržno distribucijo toplote (samo v primeru, da je sistem energetsko učinkovit skladno z zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije), nato tehnologije toplotnih črpalk (geotermalna, aerotermalna ali hidrotermalna energija), tehnologije toplote okolja s toplotnimi črpalkami, gnanimi s plinom ter na koncu enakovredno upoštevana ostala oskrba iz distribucijskega sistema plina ali raba trdne biomase (velja samo za biomaso, ki se sežiga v kurilni napravi v skladu s predpisi o emisijah iz malih in srednjih kurilnih napravah).

Prepoved plina in kurilnega olja

V predlogu zakona je določeno tudi, da se novogradnje ne bodo smele več ogrevati z zemeljskim plinom in utekočinjenim zemeljskim plinom. V strnjenih naseljih ne bo dovoljeno projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje. Določilo ne velja za vgradnjo podpornega ogrevanja, kot so na primer kamini.

Ogrevanja novogradenj s kurilnim oljem pa je že prepovedano od januarja letos, kar določa zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.