Za visoko gredo potrebujemo lesen okvir, žeblje ali vijake, bradavičaso folijo, mrežo proti voluharjem in mišim ter polnilo. Večina ponudnikov, ki jih najdemo na spletu, ponuja vse, torej storitev na ključ, kar pomeni, da gredo na vrtu tudi sestavijo in napolnijo. Vrtičkar jo mora le še zasaditi. 

Okvirji za visoke grede od 200 do 350 evrov

Cena tako narejene visoke grede je odvisna od njene velikosti, lesa, iz katerega je izdelan okvir, ter polnila. Preverili smo cene za grede, ki v dolžino merijo približno dva metra, v širino en meter in višino 80 centimetrov. 

Cene okvirjev se gibljejo od 195 do krepko čez 300 evrov, za večino pa je treba odšteti okoli 260 evrov. Cenejše so narejene iz smrekovine brez dodatne zaščite, najdražje pa iz sibirskega macesna, ki je dodatno zaščiten. Praviloma pa so deske stranic debele dva, pri nekaterih tri centimetre, va vrhu pa imajo zaščitno, odkapno letev. 

Foto: Profimedia Visoke grede V ceno so vštete še zaščitna mreža proti glodalcem in bradavičasta folija, ki je nameščena na notranji strani sten grede, namenjena pa je zaščiti lesa, saj preprečuje njegov neposredni stik s polnilom, hkrati pa zadržuje vlago v gredi. 

Grede in s tem cene se razlikujejo tudi po tem kakšne ojačitve imajo, denimo najdražjim je dodano nerjavno okovje, ki stranice ojača, hkrati pa podaljša življenjsko dobo grede.

Večina visokih gred ima izdelano tudi dno, zato je treba poskrbeti za podlago, na katero bo postavljena. Običajno so to betonske plošče, pesek ali prodec, za kar poskrbimo sami, nekateri ponudniki, pa zagotovijo tudi to, za dodatno plačilo seveda. 

Visoke grede na ključ od 500 do 600 evrov

Gredo lahko sestavimo in napolnimo sami, lahko pa popolnoma vse prepustimo ponudniku. Če se odločimo še za polnilo, bomo odšteli še približno 250 evrov. Polnila so sicer različna, v osnovi pa so sestavljena iz sekancev, šote oziroma namenske zemlje za visoke grede in komposta. Posebej pa računajo tudi izvedbo plasti polnila, od 50 do 80 evrov, ter sestavo ogrodja približno 50 evrov. 

Cene za visoke grede na ključ so tako od 500 do 600 evrov. V tem primeru je dostava brezplačna, če pa se odločimo le za nakup okvirja, pa zaračunajo še dostavo. 

Doma narejena greda iz smrekovih plohov

Poglejmo, za koliko denarja lahko visoko gredo naredimo sami. Prvi pogoj je seveda, da imamo vsaj nekaj spretnosti, drugi pa, da se s končnim videzom grede ne bomo preveč obremenjevali, če ta ne bo tako lična, kot tista, ki jo lahko kupimo. Pomembno je, da služi svojemu namenu kar se da dolgo. 

Foto: Profimedia visoke grede Visoko gredo lahko izdelamo iz smrekovih plohov, debeline štiri do pet centimetrov. Kupimo jih lahko na žagi, pri kmetu, ali pri podjetju z gradbenim lesom. Cene so zelo različne, na žagi in pri kmetu se da en kubični meter dobiti za 180 do 220 evrov, v podjetjih pa so cene od 250 evrov naprej. 

Iz enega kubičnega metra na dimenzijo narezanih plohov lahko izdelamo štiri visoke grede,  dimenzije 220 krat 125 krat 70 centimetrov, torej nas bo les za eno gredo stal od 50 do 60 evrov, v najslabšem primeru pa 100 evrov, če smo ga kupili pri trgovcu z gradbenim materialom, kjer je cena približno 400 evrov za kubik. 

Cena zaščitne mreže za tako veliko gredo je 10 evrov, nekaj evrov dodamo še za žeblje ali vijake, odvisno, kako bomo konstrukcijo sestavili. Cena bradavičaste folije pa je 1,8 evra na kvadratni meter, potrebujemo približno pet kvadratnih metrov, torej bomo zanjo plačali devet evrov. Bradavičasti foliji, ki ni naravni material, se lahko tudi odpovemo, saj neobdelani plohi zaradi svoje debeline kljub stiku z zemljo in vlago zelo dolgo zdržijo. Na zunanji strani bodo dobili samozaščitno sivo patino, preverjeno pa zdržijo vsaj 10 let. Zalivati pa je treba nekoliko bolj pogosto, zato površino prekrijemo z zastirko, pa bo zalivanja manj. 

Napolnimo jo sami, kupimo le zemljo

Dna visoka greda ne potrebuje. Postavimo jo na mesto, kjer smo prej izkopali travno rušo. Tudi napolnimo jo lahko sami, če smo material za polnilo začeli zbirati pravočasno. 

Na zemljo, potem ko smo izkopali travno rušo, najprej namestimo mrežo, sledi debelejša (vsaj 20 centimetrov) plast suhih vej, porezane okrasne trave, listja, skratka vsega rjavega na vrtu. Ta plast skrbi za zračnost grede, hkrati pa se z leti pretvarja v kakovostno zemljo. Na veje naložimo narobe obrnjeno travno rušo, ki smo jo izkopali, na to pa nasujemo kakovostno vrtno ali njivsko zemljo. Sledi plast domačega komposta in še plast zemlje. Med kompost lahko primešamo tudi koščke kartona, denimo embalažo od jajc, rolice kuhinjskih brisač ali toaletnega papirja. Deževniki, ki so v gredi nujni, jih namreč obožujejo. 

Foto: Pinterest Visoke grede

Vse razen zemlje, imamo na vrtu. Zemljo je običajno treba kupiti, vrtna in njivska sta dovolj kakovostni, zato ni treba kupovati dragih namenskih mešanic. Na podeželju jo pripelje kmet, ki za deset kubikov zaračuna od 100 do 120 evrov, če jo kupimo pri specializiranem podjetju bo cena približno 25 evrov na kubični meter. Za našo gredo je potrebujemo približno en kubik, ostali volumen smo že napolnili z vejami in dračjem, travno rušo in kompostom.

Doma izdelana greda nas bo tako stala od 90 do največ 160 evrov. 

Visoka greda je med drugim namenjena tudi za sonaravno vrtnarjenje, zato je pomembno, da v njej porabimo čim več naravnega vrtnega materiala, ki se z naravnimi procesi pretvarja v hranila za rastline. Smiselno je, da jo izdelamo sami, ji nekaj zaporednih let dodajamo domači kompost, zaradi posedanja plasti tudi vrtno zemljo, po nekaj letih pa izpraznimo ter napolnimo na novo. V približno šestih letih se vse prvotne plasti spremenijo v kakovostno zemljo, ki jo lahko vrnemo nazaj v gredo, potem ko smo ji ponovno dodali rjavi vrtni odpad. 

Nasvet Čas je za visoke grede, tako jih naredimo sami