Samostojni podjetnik, ki je kupil stanovanje, je na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila poskušal prek portala eZK (elektronska zemljiška knjiga) lastninsko pravico vpisati v zemljiško knjigo. Naletel je na dve težavi. 

Lastninske pravice ni mogel vpisati kot samostojni podjetnik, čeprav je kot s. p. naveden kot kupec na prodajni pogodbi. „Ko hočem prek spleta vnesti lastninsko pravico, mi sicer omogoči, da vnesem firmo, celo sama e-zemljiška knjiga na podlagi vnosa matične številke vnese vse podatke, potem pa ne spusti naprej,“ nam je povedal. 

A tudi, ko je lastninsko pravico v ZK vpisal kot fizična oseba, postopka brez notarja, ni mogel dokončati. 

Vlogo bi formalno sicer lahko elektronsko oddal, a zakon zahteva, da pripadajoče dokumente priloži notar, mu je razložila ena od notark. „V praksi to pomeni, da bi lahko v sistem vpisal svoj EMŠO, stisnil še dvakrat ali 3-krat OK, ostalo pa bi morala narediti notarka.“  

Vlogo za vpis lastninske pravice bi lahko vložil še na en način in se tako izognil strošku notarja, to je osebno na okrajnem sodišču. 

Hiter postopek, a ne brez notarja

Elektronska zemljiška knjiga, ki obstaja že 10 let, je bila vzpostavljena zato, da bodo postopki vpisov v zemljiško knjigo hitrejši, bolj preprosti, hkrati pa naj bi tudi razbremenili sodišča. Vendar pa, kot so nam potrdili na vrhovnem sodišču, pod čigar pristojnost spada zemljiška knjiga, predlagatelji fizične in pravne osebe, vpisov ne morejo v celoti izpeljati popolnoma sami. Izpeljejo jih lahko le do točke, na kateri se je postopek zaključil tudi za samostojnega podjetnika, ko je lastninsko pravico za kupljeno stanovanje kot fizična oseba poskušal vpisati sam. 

Zakaj ni možno speljati postopka do konca, na vrhovnem sodišču niso odgovorili. Zakon pač predpisuje, da listine, ki jih je k vpisu treba priložiti, v elektronsko obliko lahko pretvori in vloži le notar. 

V imenu predlagatelja lahko predlog vložijo tudi njegovi pooblaščenci oziroma zakoniti zastopniki, to so lahko odvetniki ali pa samostojni podjetnik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami, če je posredovala pri sklenitvi pravnega posla in druge osebe, so še navedli na vrhovnem sodišču.

A tudi v tem primeru postopek zaključi notar. „Če zemljiškoknjižni predlog vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba in so podlaga za vpis zasebne listine ali notarski zapis, teh listin ne priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, ampak jih morajo v treh delovnih dneh po vložitvi predloga izročiti notarju, ki listine pretvori v elektronsko obliko, jih podpiše s svojim varnim elektronskim podpisom in predloži zemljiškoknjižnemu sodišču ter jih hrani do pravnomočne odločitve o vpisu,“ še pravijo. 

Osebno le na sodišču, ki ima krajevno pristojnost

Zakon, ki elektronski vpis v zemljiško knjigo sicer določa kot obvezno, pa dopušča tudi izjemo. Predlagatelj lahko vlogo za vpis odda tudi osebno na zapisnik na okrajnem sodišču. A ne na katerem koli ali na njemu najbližjemu, temveč le na sodišču, ki ima pristojnost na območju, na katerem je tudi nepremičnine, ki je predmet predloga. 

Zakaj v tem primeru velja krajevna pristojnost, na vrhovnem sodišču niso odgovorili. Je pa to precej nerazumljivo določilo zakona, če vemo, da sodišče za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in v elektronsko obliko pretvori listine. Potem ko predlagatelj plača še sodno takso, pa sodišče vloži tudi elektronski predlog vpisa. To bi lahko naredili na katerem koli okrajnem sodišču. 

S. p. lastninske pravice ne more vpisati

Zakon o zemljiški knjigi tudi ne dopušča, da bi bil predlagatelj vpisa lastninske pravice samostojni podjetnik. Predlagatelj je lahko fizična oseba ali pa pravna oseba, na primer družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Samostojni podjetnik, ki je kupil nepremičnino, lahko lastninsko pravico zanjo vpiše le kot fizična oseba. Tako določata dva člena zakona, na vprašanje, zakaj takšni določili, pa odgovora nismo dobili. 

dezurni@styria-media.si