Predplačilo podjetju je predvsem pri gradbeno obrtniških delih običajna praksa. Podjetniki tako zagotovijo, da je naročnik njihovih storitev resen, hkrati jih običajno že pred izvedbo del bremenijo stroški nabave materiala in blaga. Na drugi strani si potrošniki s plačilom predplačila zagotovijo vrsto, kar je v času, ko je treba na obrtnike čakati precej časa, še kako pomembno. V zadnjem času pa si potrošniki s plačilom avansa zagotovijo material po trenutnih cenah, saj zaradi razmer lahko pričakujejo, da bodo te do takrat, ko bo na vrsti tudi izvedba, lahko precej višje. Tako si zagotovijo, da bo cena, navedena na predračunu, enaka ceni ob izvedbi.

Prav tako kot je običajno predplačilo, pa je žal običajno tudi, da se ponudniki storitev ne držijo dogovorjenih rokov, ne izvedejo storitve, kot je bilo dogovorjeno, v najslabšem primeru pa po prejemu predplačila celo izginejo in ne dobavijo blaga niti ne izvedejo storitve. 

Zgodb o obrtnikih in podjetnikih, ki bi namerno goljufali naročnike, je zdaj, vsaj sodeč po zapisih na družbenih omrežjih, kjer so debate o zaupanja vrednih obrtnikih ena od osrednjih tem, manj, kot jih je bilo v preteklosti. Pa vendar se še vedno zgodi, da izvajalec dogovorjene storitve sploh ne opravi, predplačila pa ne vrne. Potrošnik pa ga tudi nima od koga terjati, če je ponudnik podjetje zaprl ali prijavil stečaj. 

Obvezno zavarovanje poslovanja

Zato državljan vladi na portalu predlagam.vladi.si predlaga spremembo zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), s katero bi bili potrošniki, ki morajo za naročeno storitev ali blago plačati predplačilo bistveno bolj zaščiteni. Predlaga namreč, da se zakon spremeni tako, da „morajo vsa podjetja imeti sklenjeno permanentno zavarovanje poslovanja s potrošniki v vrednosti najmanj 100.000 evrov, če od potrošnika zahtevajo plačilo avansa.“

Po njegovem mnenju bi morali zakonodajo zaostriti še bolj, tako da bi morali ponudniki blaga in storitev „tržni inšpekciji poročati, kdaj in koliko so prejeli avansa.“ Potrošnik bi lahko zahteval poplačilo iz tega zavarovanja samo v primeru, da podjetje sploh ne izvede posla oziroma ne dobavi blaga, še predlaga. 

„Odličen predlog! Vsi resni posli so zavarovani, le „nategovalci“ potrošnikov lahko „flegma“ pošljejo firmo v stečaj in nadaljujejo z novo. Seveda je treba dodelati predlog višine zavarovalne vsote, pa gotovo tudi za primer, ko posel opravi neustrezno ali ga ne dokonča,“ se strinja eden od komentatorjev predloga. 

Večjo zaščito potrošnikov je treba urediti na ravni EU

Na predlog so se odzvali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer se strinjajo, da bi bilo treba o tem spodbuditi razpravo. Vendar bi morala biti ta na ravni EU, saj bi v nasprotnem morebitna uvedba obveznega zavarovanja avansnih vplačil za potrošniške pogodbe samo v Sloveniji lahko predstavljala oviro za prost pretok blaga in storitev na enotnem notranjem trgu EU. Se jim pa zdi razprava smiselna, saj bi tako poskušali doseči višjo raven varstva potrošnikov na tem področju. 

Ali bodo razpravo o zavarovanju predplačil dejansko sprožili ali ne, pa v odgovoru niso napisali. 

Zakon o pravicah potrošnikov sicer potrošnike ščiti pred neprimernimi praksami, vendar je pod do uveljavitve teh pravic pogosto predolga in predraga, končni rezultat pa vprašljiv. Kako lahko potrošnik odstopi od pogodbe in iztirja že plačano predplačilo, si lahko preberete tukaj.