Iztekli se bodo moratoriji na plačilo kredita iz prvega protikoronskega paketa (PKP1). Kot ugotavljajo na ZPS pa se zaradi posledic krize številni kreditojemalci še vedno spopadajo s finančnimi težavami. „Odpuščanja in nižje plače so marsikoga postavili v nezavidljiv položaj, ko kljub odlogu ne zmore plačevati svojih kreditnih obveznosti.“

Uveljavitev zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev je kreditojemalcem omogočila odlog plačila kredita pri bankah in hranilnicah za največ 12 mesecev, po izteku tega obdobja pa naj bi se v skladu s kreditno pogodbo in sklenjenim aneksom o odlogu plačila ponovno vzpostavilo mesečno odplačevanje posojila.

Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je za odlog kredita zaprosilo nekaj več kot 21.000 potrošnikov. „Marsikomu je odlog pomagal premostiti najbolj kritično obdobje, za druge, ki jih je kriza dolgotrajneje prizadela, pa bo potreben dodaten čas, saj se njihova finančna stiska kljub odlogu ni končala,“ navajajo v ZPS.

Številni so na čakanju na delo ali prejemajo precej nižje prihodke, „posledično gre pričakovati, da bo znatno število potrošnikov še najprej potrebovalo pomoč, da ponovno vzpostavijo vzdržne osebne finance, s katerimi bodo sposobni plačevati mesečne obveznosti za najeta posojila.“

Novo Banke bodo pri enakih dohodkih odobrile manj kredita

Na ZPS so zato Vladi RS predlagali, da preuči možnosti za podaljšanje odloga plačil kreditnih obveznosti do 31. decembra 2021. Tudi za tiste kreditojemalce, ki so ga koristili že v okviru dosedanjih ukrepov pomoči, skupaj z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC in njenimi članicami se zavzemajo tudi za ustrezno rešitev na ravni EU.

Kreditojemalcem pa lahko pomagajo tudi banke

Na ZPS so jih vprašali, kaj lahko naredi kreditojemalec, ki se je znašel v stiski, zaradi katere kredita ne more odplačevati. Prvi nasvet kreditojemalcem v vseh bankah je, naj jih o težavah z odplačevanjem obvestijo, še preden se jim izteče moratorij. Tudi sicer imajo banke zelo podobno politiko reševanja teh težav. 

Posojilojemalci se lahko odločijo za redni moratorij, ki je v ponudbi bank, druga možnost pa je reprogramiranje kredita. To pomeni, da lahko povečajo odplačilno dobo, s čimer se jim zmanjša mesečna obveznost. K odplačevanju kredita lahko pristopijo tudi dodatni plačniki. Možnost je tudi refinanciranje kredita, kar pomeni, da se obstoječi poplača z novim kreditom z nižjo obrestno mero in/ali daljšo odplačilno dobo.

V bankah in hranilnicah poudarjajo tudi, da vsakega kreditojemalca obravnavajo individualno, glede na razmere, v katerih se je znašel, in glede na interna pravila banke. Eden od pogojev za moratorij, reprogramiranje in/ali refinanciranje kredita, izpostavljajo v nekaterih bankah, je tudi, da je kreditojemalec poravnal vse že zapadle obveznosti. 

Pomembno pa je vedeti, da so redni moratoriji ali reprogramiranje kredita povezani z dodatnimi stroški, skladnimi s ceniki bank, ki pa jih pri moratorijih na podlagi PKP1 pri večini bank ni bilo. Pri stanovanjskih kreditih, zavarovanih s hipoteko so ti stroški še nekoliko višji, saj je treba dodatek k pogodbi skleniti v obliki notarskega zapisa, notarske stroške pa plača kreditojemalec. V nekaterih bankah stroške tudi nekoliko prilagodijo, če ugotovijo, da se je kreditojemalec znašel v res težkih razmerah.