Končno! Obrestne mere dol, toliko so krediti cenejši

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Potem ko je polovica bank obrestne mere stanovanjskih kreditov znižala že konec leta, so jih ostale znižale letos. Izračunali smo, koliko so cenejši.
Oglej si celoten članek

Konec januarja so se člani Sveta Evropske centralne banke (ECB) odločili, da ključne obrestne mere ECB ohranijo nespremenjene. „Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven,“ so pojasnili. 

Njihova odločitev se že odraža v komercialnih bankah, saj je zaznati dve spremembi. Nekatere banke so že znižale svoje ponudbe za vezavo, za pol leta nekatere ponujajo več kot za eno leto in za eno leto višje obresti kot za tri, kar kaže, da pričakujejo znižanje obresti. 

Hkrati pa so v NLB za Žurnal24 povedali, da z umirjanjem inflacije pričakujejo trend zniževanja obrestnih mer, kar se že „odraža v vrednostih referenčnih obrestnih mer (euribor) in obrestnih zamenjav, ki so se opazno odmaknile od najvišjih doseženih vrednosti v lanskem letu, zaradi česar smo v banki že znižali obrestne mere za stanovanjska posojila, v prihodnje pa bo to najverjetneje vplivalo tudi na obrestne mere varčevalnih produktov."

Vrednost medbančne referenčne mere euribor pada že vse od 20. oktobra lani, ko je ta dosegla vrh pri 4,143 odstotka. Od takrat je zaznano sicer še občasno nihanje navzgor, vendar je bila njegova vrednost 31. januarja letos nižja za 0,277 odstotne točke, znašala je 3,866 odstotka.  

Vse banke so znižale fiksne obrestne mere

Glede na spreminjanje vrednosti euribor banke oblikujejo tudi fiksne obrestne mere, ko euribor raste, rastejo tudi fiksne obrestne mere, ko pada, pa se te znižujejo. 

Na spremenjene razmere oziroma trend padanja vrednosti euribor se niso odzvali le v NLB, nekatere banke so fiksne obrestne mere stanovanjskih kreditov znižale že v zadnjem obdobju lani, druge so se za znižanje odločile letos. 

Tako so ponudbo stanovanjskih kreditov z nižjimi fiksnimi obrestnimi merami lani ponudile Unicredit Bank, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Nova KBM in SKB, letos so jim sledile še NLB, Delavska hranilnica, Intesa Sanpaolo in Sparkasse. 

Večina jih zdaj stanovanjski kredit ponuja po fiksni obrestni meri pod štirimi odstotki, le tri še vztrajajo pri štirih odstotkih ali več. 

Krediti cenejši od 2500 do 11.000 evrov

V tabeli so informativni izračuni, koliko so februarja letos krediti cenejši v primerjavi z decembrom lani. Izračune smo naredili za 100.000 evrov vreden hipotekarni kredit z ročnostjo 20 let. V seštevku glavnice in obresti pa niso upoštevani stroški odobritve in vodenja kredita niti interkalarne obresti. Zaradi zadnjih je kredit smiselno najeti ob koncu meseca, saj so takrat te obresti nižje, kot če krediti začne teči v začetku ali sredi meseca. 

V NKBM, SKB in Intesa Sanpaolo trenutno ponujajo kredite brez stroškov odobritve, najnižje stroške, 495 evrov, zaračunajo v DBS, v Delavski hranilnici so 500, V Gorenjski banki 600, v UniCredit Bank 700 evrov, še 50 evrov so višji v Sparkasse, najvišji, 850 evrov, pa so v NLB. 

V bankah, kjer so obrestne mere znižali že lani, se je 100.000 evrov vreden kredit pocenil od skoraj 4000 do 6500 evrov, v bankah, kjer so se za nižje obrestne mere odločili letos, pa so cenejši za okoli 4000 evrov, izstopa le Sparkasse, kjer je kredit cenejši za 11.000 evrov. 

Ugotovimo lahko, da so razlike med krediti zdaj veliko manjše, kot so bile decembra lani, ko je bila razlika med najdražjim in najcenejšim skoraj 10.000 evrov. Trenutno je razlika med najdražjim in najcenejšim kreditom dobrih 5500 evrov. 

Še vedno pa velja, da je treba pred odločitvijo zbrati ponudbe vsaj treh bank in se o višini obrestne mere pogajati. Običajno so končne obrestne mere nižje od oglaševanih, koliko, pa je med drugim odvisno od kreditne sposobnosti kreditojemalca, njegove zgodovine poslovanja z banko, zavarovanj in kot rečeno, ponudbe konkurenčnih bank.  

 

 


 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 11

  • 14:09 5. Februar 2024.

    No, še malo, pa bomo tam, da bi se država lahko zadolžila tudi ceneje od obveznic....in bi bil javni dolg …

  • 13:29 5. Februar 2024.

    Navali narod...manjka mi samo še podatek, kdaj bom lahko kupoval te nepremičnine z "kešom", ko raja ne bo zmogla več …

  • 10:03 5. Februar 2024.

    A veste, da Golob sploh NIČ ne dela z upravljanjem države??? dela samo na prihvatizaciji ENERGETIKE, vsa njegova dejavnost je …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.