Združevanje različnih funkcij v eno napravo je trend, najlažje si ga predstavljamo s primerjavo s pametnim telefonom. Tudi ta združuje in povezuje vse, med vrsto uporabnih in zabavnih možnosti pa lahko najdemo tudi osnovno, to je telefoniranje.

Pogled nazaj

Spomnimo se na bivanje v družinski hiši nekaj desetletij nazaj. Ata je skrbel za ogrevanje prostorov v kotlovnici, mama pa za prezračevanje in bojler sanitarne vode. Ata je bil – kot vedno – glava družine, mama pa vrat, ki je glavo obračala v prave smeri. Če ni bilo prevelikih komunikacijskih šumov, je sistem deloval zadovoljivo. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Kompaktna naprava stara Tegobe sedanjosti

Ker se vse spreminja, se spreminjajo tudi sistemi, ki nam lajšajo življenje in dvigujejo kakovost bivanja. Kotel na premog ali polena je zamenjal kotel na kurilno olje, tega pa toplotna črpalka. Sprva za ogrevanje sanitarne vode, potem tudi prostorov. Po zamenjavi oken, se je pokazala nuja po učinkovitem prezračevanju, saj se je plesen bohotila vse povsod. Poleg prezračevanja skozi okna se je začelo vgrajevati tudi prisilno prezračevanje. Sprva energijsko neučinkovito, zdaj z rekuperacijo, ki vrača odpadno toploto vstopnemu zraku. 

Foto: Prerez starejše kompaktne naprave.

Posledice podnebnih sprememb so prinesle povečano poletno pregrevanje, zato smo začeli iskati rešitve. Na podeželju je še možno nočno ohlajanje skozi okna, v mestu pa težje. Tam pravo vrednost pokaže klimatska naprava. Tako moramo skrbeti za štiri različne naprave, ki se med seboj težko razumejo ali pa sploh niso kompatibilne.

Priložnosti

S konceptom pasivne hiše se je začel razvijati tudi koncept pametne hiše. Vse sisteme v hiši naj bi krmilila »pamet«, kar pomeni računalniki, povezani s senzorji. Na idejni ravni seveda to deluje, na izvedeni pa je veliko težav. Različne naprave različnih proizvajalcev se ne razumejo vedno najbolje. Proizvajalci so hitro spoznali te težave in pripravili kompaktne enote, v katerih so vse štiri funkcije usklajene in se 100-odstotno razumejo. To je ena naprava, ki v sebi združuje vse potrebne funkcije za delovanje ene stavbe, v našem primeru družinske hiše.

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Prezračevanje Povezovanje

V eni napravi so učinkovito združene štiri funkcije: ogrevanje prostorov, centralno prezračevanje z rekuperacijo, priprava sanitarne vode in poletno hlajenje prostorov. Pomembna prednost kompaktnih naprav je, da se toplota in odpadna toplota iz prezračevanja porabita za segrevanje sanitarne vode. 

Foto: Prvi rekuperatorji so bili veliki in okorni. Današnji so manjši, saj ga lahko postavimo celo v kuhinjsko omarico.

Zaradi majhne potrebe po površini in tihega delovanja – praviloma tudi lepega dizajna – lahko tako enoto postavimo v predsobo, delovno sobo, kopalnico ali celo – če malo pretiravam – v dnevno sobo. Potrebujemo le okrog dva kvadratna metra površine. Zaradi majhnih dimenzij se jo brez težav spravi skozi vrata. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Kompaktna naprava

V vsakem primeru pa ta način ogrevanja prostorov ne potrebuje dimnika. Srce sistema je namreč toplotna črpalka, ki ogreva in hladi, ta pa potrebuje povezavo z zunanjo enoto. Zrak/voda – najpogosteje uporabljen sistem v Sloveniji – ni edina možnost. Vedno se splača preveriti, kakšne so možnosti za sistem voda/voda ali geovrtino. Nekaj dražja investicija se nam izplača zaradi manjših stroškov obratovanja, kar je zasluga višjih grelnih števil (SCOP), ki jih ta dva sistema dosegata. Pa še zunanje enote nam ni treba gledati. Obe sta namreč skriti v zemlji, kar onemogoča poškodovanje ali krajo. 

Foto: Sodobna kompaktna naprava združuje vse potrebne komponente za ogrevanje/hlajenje, prezračevanje in pripravo sanitarne vode.

Stroški

Kot pri vsaki naložbi moramo tudi pri kompaktni napravi na daljše obdobje sešteti štiri stroške:

• Enkratna investicija - ta je vedno vredna temeljitega razmisleka, saj računamo maluse (strošek) in bonuse (dobiček). Strošek kompaktne naprave je pogosto najvišji, ni pa edini. Seštevati je treba tudi ostale elemente, ki omogočajo delovanje. To so razvodi, ventili, preboji sten, zunanja enota, regulacija in avtomatika. Pri bonusih pa upoštevamo strošek dimnika, ki ga ne potrebujemo, enako velja za površino, ki bi jo sicer zasedla „navadna“ kurilnica. Oba prihranka sta lahko hitro visoka 10.000 evrov. 
• Vsakoletni stroški energije - za delovanje energijsko učinkovitih objektov so stroški nizki. Pasivna hiša potrebuje na leto največ 15 kWh za ogrevanje enega kvadratnega metra. Če  ogrevamo/hladimo/prezračujemo s kompaktno napravo je letni strošek za 120 kvadratov veliko stavbo in štiri stanovalce med 300 in 400 evrov.
• Vzdrževanje - zaradi štirih različnih funkcij, ki jih združuje kompaktna naprava, je redno vzdrževanje nujno, ni pa drago. Nekaj lahko postorimo sami, v vsakem primeru pa priporočam redni servis vsaj enkrat letno. 
• Kakovost bivanja - to ni strošek, temveč boniteta. Vsekakor jo težko merimo, saj si vsakdo sam določi, koliko vrednoti zdravje, majhno obremenjevanje okolja, prosti čas, avtomatiko, sinhronizirano delovanje, brezskrbnost …

Vsaka stavba je, tako, kot vsak človek, unikatna

Zato pri energetskem svetovanju vedno izpostavljam, da se morajo najti rešitve, ki so v prvi vrste pisane na kožo lastniku, v drugi vrsti pa stavbi. 

Zato pri svetovanju za kompaktno napravo izpostavljam tri aksiome:

• Pri ogrevalno/hladilni napravi nam potrebno moč določa toplotni ovoj. Za majhne toplotne izgube je dovolj majhna moč, to pomeni manj stroškov obratovanja, manj „segrevanja zvezd“, manjše obremenjevanje okolja in tudi denarnice.
• Potrebno količino sanitarne vode računamo vedno na osebo, ki potrebuje 50 do 80 litrov tople vode na dan. 
• Prezračevanje v novih in starih stavbah je nuja. Ko ne gre s pomočjo prepiha, je treba vgraditi prisilno prezračevanje, najbolje z rekuperacijo. Optimalni sistem je centralni, lokalni pa le v redkih in specifičnih primerih. Vedno pa se ga dimenzionira na kubični in ne na kvadratni meter.

Več o gradnji, obnovi in energiji v hiši najdete tukaj.