V Združenju Frank in Zvezi potrošnikov Slovenije so odgovorne institucije pozvali k takojšnjemu upoštevanju slovenske zakonodaje in prava EU ter k izvedbi nujnih ukrepov za zaščito oškodovanih in ogroženih kreditojemalcev. Ti so namreč v vse večji stiski, pravijo: "Simulirani izračuni z veliko verjetnostjo napovedujejo, da se bomo kreditojemalci v CHF zaradi nadaljevanja rasti tečaja CHF in naraščajočih obrestnih mer, ki bodo imele za posledico povišanje anuitet in skupnega dolga, že v januarju leta 2023 znašli v nerešljivi socialni stiski."

Vrhovnemu sodišču očitajo, da je kršilo tako slovensko kot evropsko zakonodajo. "Posebno sporne so sodbe vrhovnega sodnika, ki je zaradi osebnih in političnih povezav z bivšim predsednikom uprave ene od toženih bank, večkrat sodil očitno pristransko v korist bank. Združenje Frank je republiko Slovenijo zaradi teh kršitev februarja 2020 in novembra 2021 prijavilo Evropski komisiji."

Višina obrokov bo vse višja

Kreditojemalci so imeli do zdaj po njihovih besedah “srečo”, da je bila referenčna obrestna mera negativna, zato rast tečaja CHF ni v polni meri negativno učinkovala na obveznosti do bank, a to se sedaj spreminja.

"Samo v devetih mesecih od sprejetja zakona do danes so se obroki glede na prvi obrok povečali še za dodatnih 10-12 odstotkov. S pričakovano spremembo referenčne obrestne mere bodo kreditojemalci januarja 2023 od bank prejeli nove izračune, kjer bodo obroki višji že vsaj za 29-45 odstotkov (odvisno od ročnosti kredita). Če se bo trenutni trend rasti SARON in tečaja CHF nadaljeval, lahko po juliju 2023 pričakujemo obroke, ki bodo višji za 40-52 odstotkov. Napovedan dvig referenčne mere na raven ob najetju kredita pa bo povzročil dvig obroka za 72 odstotkov,  učinek rasti tečaja CHF (prav tako +72%) pa bo neublažen in v celoti deloval v škodo kreditojemalcem in premo sorazmerno povečal dohodke bank, ki niso izpostavljene tečajnemu tveganju," opozarjajo.

Stiske imetnikov posojil vse večje

"Tega kreditojemalci ne bodo zmogli," se bojijo. Kot pojasnjujejo, so do zdaj so rast obrokov najbolj občutili kreditojemalci s krediti krajše ročnosti, trenutni razvoj dogodkov pa bo povzročil največje povišanje obrokov pri kreditih z najdaljšo ročnostjo. 

"Če se uresničijo napovedi nekaterih analitikov, bi v decembru lahko pričakovali nov dvig obrestnih mer v Švici (dodatnih 0,75%), kar bi SARON in posledično referenčno obrestno mero potisnilo na vrednosti, ki smo jih v naših izračunih upoštevali za julij 2023, kar pomeni še bolj drastično zvišanje anuitet že v januarju oz. najkasneje marca." 

Svarijo, da je rast tečaja tako velika, da je pri večini kreditov z ročnostjo 30 let danes glavnica višja kot je bil znesek, ki ga je kreditojemalec prejel od banke ob najetju kredita. "Če bi torej želel poplačati kredit v CHF danes, bi moral vrniti več kot je prejel in to kljub dejstvu, da je kredit 15 let redno odplačeval." 

dezurni@styria-media.si