Združenje upravnikov nepremičnin se je s problematiko dobave zemeljskega plina za večstanovanjske stavbe začelo ukvarjati po opozorilih članov, da dobavitelji etažne lastnike ob skupnih dobavah tretirajo kot poslovne odjemalce.
Kot je na posvetu Poslovanje z nepremičninami pojasnil direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič, so ugotovili, da je šlo za dolgoletno prakso, ki do nedavnega za nikogar ni bila moteča, saj so bile cene za obe kategoriji približno enake. A ob koncu prejšnjega leta so cene za poslovne odjemalce poskočile. To je stanovalce večstanovanjskih stavb postavilo v zahteven položaj.
Po nekaj mesecih agonije se je vprašanje februarja letos vendarle začelo reševati. Vlada je sprejela interventni zakon, s katerim je izenačila pravice vseh gospodinjskih odjemalcev plina. Sledila je še uredba o določitvi cen električne energije in zemeljskega plina, s katerimi je vlada večino težav odpravila, s tem ko je izenačila etažne lastnike z drugimi gospodinjskimi odjemalci.
Problem so tudi stanovanjsko poslovne stavbe
A na zbornici so ugotovili, da se pri izvajanju uredb pojavljajo težave, saj se nekateri dobavitelji zavezam izogibajo.
Velik zaplet se je pripetil tudi v nekdanji tovarni Tobačne Ljubljana ob Tržaški cesti v Ljubljani, kjer je danes 50 stanovanj in še 130 poslovnih prostorov. Tretirani so kot industrijski odjemalci, za elektriko imajo samo eno odjemno mesto, je pred časom poročal N1. Država je nad njimi dvignila roke, grozilo jim je, da bodo plačevali osemkrat višje cene kot druga gospodinjstva in mali poslovni odjemalci v Sloveniji. Petrol je na koncu odjemalce le uvrstil pod reguliran odjem.
Anita Hočevar Frantar z ministrstva za okolje in prostor se je strinjala, da ne moremo govoriti o tem, da so etažni lastniki v večstanovanjski stavbi samo zato, ker imajo upravnika, poslovni odjemalci in tretirani drugače kot etažni lastniki ali gospodinjstva v individualni hiši. "Jasno je, da je poraba energentov za stavbo seštevek porabe vseh gospodinjstev oziroma etažnih lastnikov, ki bivajo v stavbi in da bi posamezno gospodinjstvo, če bi se sklepala pogodba z vsakim posebej, ne preseglo te meje," je poudarila. A konkretnih sistemskih rešitev ni predstavila.
Tako poceni plina ne bo več
Cene energentov pa ostajajo razmeroma visoke. Po mnenju Antona Vučka, vodje organizacijske enote Energenti v družbi Petrol, "tako poceni plina, kot smo ga imeli v Evropi, ne bo več".
Zato je po njegovih besedah treba zaščititi vse odjemalce in industrijo, da bo družba lahko normalno funkcionirala. "Žal ne morem biti optimist, kar se tiče predvidljivosti razmer na trgu. Predvidoma naj bi se razmere umirile 2025, kakšne bodo cene, pa je težko napovedati, enako velja za zanesljivost oskrbe," je dodal.
Rešila nas ne bo niti energetska neodvisnost, če jo bomo v Sloveniji dosegli, saj smo vezani na skupni evropski sistem. Če ta pade, pade za vse, je poudaril.
Luka Šink iz podjetja Domplan je izpostavil še eno težavo, povezano z etažnimi lastniki – nabiranje soglasij za energetsko prenovo. Največja ovira je v 38. členu stanovanjskega zakona, ki določa: "Do določitve solastniških deležev na skupnih delih, ki so namenjeni rabi več večstanovanjskih stavb ali drugih nepremičnin, se sklepi glede upravljanja teh delov sprejemajo z ustrezno večino v posamezni večstanovanjski stavbi ali drugi nepremičnini glede na vrsto posla upravljanja. Sklep je sprejet, če ga sprejmejo lastniki v vsaki posamezni večstanovanjski stavbi ali drugi nepremičnini. Stroški upravljanja teh skupnih delov se delijo po stavbah glede na delež neto površine posamezne stavbe, razen če med lastniki velja dogovor o drugačni delitvi stroškov."
"Kateri partner bi si upal stopiti v takšno pravno razmerje za eno sanacijo," je pomenljivo vprašal Šink. Ministrstvo za infrastrukturo bi moralo po njegovem urediti ta del zakona na tak način, da bo potrebno le soglasje tistih, katerih se sistem neposredno tiče.
Evropa z novimi zahtevami: Do 2030 vse nove stavbe, tudi zasebne, brez emisij
Jure Vetršek z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani pa je med drugim spomnil tudi na novo evropsko direktivo, po kateri bodo morale biti vse nove stavbe do leta 2030 brez emisijske (tako javne kot zasebne – javne še celo dve leti prej), vse obstoječe stavbe pa bi bilo treba do leta 2050 preoblikovati v brez emisijske stavbe. Na evropski ravni se dogajajo velike spremembe, je poudaril.
Opozoril je tudi na napačne predstave glede vpliva temperature na zdravje. "Medicinske raziskave ugotavljano pozitivne učinke temperaturnega treninga, ki znižuje tveganje za prekomerno težo, diabetes in krvožilne bolezni," je pojasnil – to pomeni, da vzdrževanje konstantne temperature v bivalnem prostoru ni priporočljivo.