„Vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) je leta 2020 znašala slabo milijardo in pol evrov oziroma dve tretjini vsega prometa z nepremičninami. Delež prometa s stanovanjskimi nepremičninami je bil največji v zadnjih šestih letih, predvsem na račun rekordnega povečanja deleža prometa s stanovanjskimi hišami, in sicer s 23 odstotkov leta 2019 na dobrih 27 odstotkov,“ piše v zadnjem poročilu o nepremičninskem trgu GURS.
Stanovanjskim nepremičninam glede na dosežen promet in delež v skupni vrednosti prometa z nepremičninami sledijo zazidljiva zemljišča, ki so sicer v okoli 80 odstotkih primerov namenjena gradnji stanovanjskih stavb. Njihov promet je lani znašal skoraj 300 milijonov oziroma več kot 13 odstotkov skupnega prometa z nepremičninami, kar je rekorden delež v zadnjih šestih letih.
Lani se je prodalo oziroma kupilo za 606 milijonov hiš
Število transakcij s hišami je bilo tako lani, kljub protikoronskim omejitvam, večje kot v letih 2015 in 2016, medtem ko je bilo število transakcij s stanovanji vendarle najmanjše v zadnjih šestih letih. Lani je bilo v Sloveniji prodanih 5907 hiš, od tega samostojne hiše predstavljajo 83 odstotkov, ostalo pa so dvojčki in vrstne hiše. Večina prodanih hiš je bilo rabljenih oziroma sekundarnih, saj je bilo lani prodanih le 87 novih hiš. Vrednost sklenjenih transakcij je bila približno 606 milijonov evrov.
Ne več povprečna cena, temveč mediana
Pri analizi trga nepremičnin je GURS Slovenijo razdelil na 30 tržnih analitičnih območji (TAO), znotraj vsakega pa določil še lokalna analitična območja (LAO). Letos ceno nepremičnin prvič prikazujejo kot mediano in interval (razpon cen) med 25. in 75. percentilom, kjer je polovica vseh cen (izpuščenih je 25 % najnižjih cen in 25 % najvišjih cen). Nove mere namreč bolj verodostojno pojasnjujejo dejansko raven cen kot povprečna cena, ker je razporeditev realiziranih cen nepremičnin praviloma neenakomerna in, sicer maloštevilne, najvišje cene odločilno vplivajo na povprečno ceno, ki je zato zavajajoča. Mediana je izračunana na vzorcu, manjšem od skupnega števila prodanih hiš na določenem območju.
Pričakovano, najdražje so hiše v Ljubljani in v turističnih krajih
Najvišje cene so hiše lani v povprečju (mediana) dosegle v Ljubljani (290.000 evrov), sledi TAO Alpsko turistično območje, ki vključuje območja Kranjske Gore, Bleda, Bohinja in Julijskih Alp, kjer je bila srednja cena hiš 225.000 evrov. Nad 200.000 evrov bile cene hiš na Obali (215.000) in v severni okolici Ljubljane (205.000), kamor spadajo tudi Trzin, Mengeš in Domžale. Tik za njimi pa so hiše v Kranju z okolico, ki so dosegle ceno 192.000 evrov.
Najnižje so bile cene hiš v Beli Krajini, srednja vrednost se je ustavila pri 40.000 evrih, sledijo pa Posavje (Sevnica z okolico) in Prekmurje s srednjo ceno 50.000 evrov ter Krško-Brežiško polje s 55.000 in Haloze s 56.000 evri.
V šestih letih dražje skoraj za četrtino
Cene hiš so se lani v povprečju povišale za tri odstotke, od leta 2015 pa za 23 odstotkov. Zaradi večjega povpraševanja po počitniških hišah so bile cene stanovanjskih hiš na Alpskem turističnem območju kar za 49 odstotkov višje kot leta 2015, na območju »Posočje in Idrijsko območje« pa za 45 odstotkov, rast cen pa je bila nadpovprečna tudi na območju Obale s Koprom (32 odstotkov).
K rasti cen stanovanjskih hiš na ravni države v obdobju od leta 2015 je sicer največ prispevala rast cen v glavnem mestu in širši okolici. V tem obdobju je bila namreč na vseh obravnavanih analitičnih območjih na tem področju (Ljubljana, Severna okolica Ljubljane, Vzhodna okolica Ljubljane in Južna Okolica Ljubljane) rast cen stanovanjskih hiš ves čas nadpovprečna.
Nadpovprečna podražitev tudi v Kranju in Mariboru
Med večjimi mesti so se cene hiš v primerjavi z letom 2015 najbolj zvišale v Ljubljani (37 odstotkov). Nadpovprečna je bila tudi rast cen v Kranju (28 odstotkov) in Mariboru (26 odstotkov), medtem ko je bila v Celju (21 odstotkov) pod slovenskim povprečjem.
Najmanjšo rast cen hiš v zadnjih petih letih smo zabeležili na območjih, kjer je bilo povpraševanje po hišah najmanjše. Tako so se na območju Zasavja in na Koroškem območju s Pohorjem in Kozjakom cene hiš v primerjavi z letom 2015 zvišale za 8 odstotkov. Na območju Bele Krajine pa so se cene hiš, na račun občutnega padca cen v lanskem letu oziroma v času epidemije, celo znižale za 4 odstotke.
Največ hiš je na območju Slovenskih Goric
Po zadnjih podatkih je v stanovanjskih hišah evidentiranih 540.000 stanovanjskih enot, največ jih je na območju Slovenskih Goric (7 odstotkov skupnega fonda). S po šest-odstotnim deležem sledijo območja Ljubljane, Južne okolice Ljubljane (ki vključuje tudi Vrhniko, Logatec in Grosuplje) in Južne okolice Maribora (ki vključuje tudi Slovensko Bistrico in Slovenske Konjice). Pet ali več odstotni delež fonda imajo še območja Severne okolice Ljubljane (ki vključuje tudi Domžale, Kamnik in Medvode), Prekmurja, Posavja, Savinjskega hribovja in Gorenjskega območja. Delež hiš na območju Maribora je okoli dvoodstoten.