Seveda so to hortenzije, ki cvetijo v značilnih rožnatih in modrih odtenkih, odtenku sivke ali pa so njihovi cvetovi snežno beli. Najbolj znane in pri nas najbolj razširjene so vrtne ali velikolistne hortenzije, ki oblikujejo velike okrogle cvetove, poznavalci in ljubitelji teh grmovnic pa prisegajo tudi na vrste z latastim socvetjem, podobnim cvetovom bezga, in na drevesaste hortenzije, ki oblikujejo jajčaste cvetove. Poleg naštetih na vrtovih lahko opazimo tudi vzpenjave in hrastovolistne hortenzije, listi katerih spominjajo na obliko hrastovih listov in se jeseni obarvajo bakreno rdeče.
Hortenzije je najbolje saditi zdaj, ko so v obdobju mirovanja, ali pa zelo zgodaj spomladi, še preden nastavijo prve brste. Čeprav veljajo za nezahtevne grmovnice, pa jim je vendar treba zagotoviti ustrezne pogoje in jih pravilno vzdrževati, da se bodo najprej dobro ukoreninile, kasneje pa vsako leto cvetele v vse svoji lepoti.
Tako kot pri vseh rastlinah, ki jih sadimo na domačih vrtovih, je tudi pri hortenzijah pomembna izbira sadik. V marsikaterem vrtnem centru ponujajo mlade rastline, ki jih krasita eden ali dva prekrasna velika cvetova. Izogibajte se jim. Izberite rastlino brez cvetov in s čim manj listi. To je pogoj, da bo po presajanju na vrt lahko vso svojo energijo usmerila v koreninski sistem in se do pomladi dobro ukoreninila. Preverite tudi, v kakšnem stanju so korenine v loncu. Naj ne bodo izsušene in naj ne silijo skozi dno lonca. Če boste kljub temu izbrali rastlino, ki so jo v vrtnariji premalo zalivali, jo pred presajanjem na vrt vsaj za nekaj ur namočite v vodo.
Popoldan so rade v senci
Hortenzijam, ki jih lahko sadimo posamično ali v skupinah, oblikujemo lahko živo mejo, namenite prostor, ki ni cel dan na soncu. Najboljše lege so tiste, na katerih hortenzija dopoldne dobi sonce, popoldne pa je v senci. Tudi zavetrne lege jih odgovarjajo bolj kot neposredna izpostavljenost, zato zelo dobro uspevajo v senci kakšnega zidu, lahko pa tudi drevesa, vendar ne preblizu, da jim drevesne korenine ne bodo odžirale vode in hranil.
Sajenje v kakovostno zemljo
Sadilna jama naj bo globoka vsaj toliko, kot je višina lonca, v katerem ste hortenzijo kupili, in široka za dva premera krošnje, kot velja tudi za drevesa. Dno jame zrahljajte in nanj nasujte nekaj kakovostne zemlje ali komposta. Rastlino zasujte z zrahljano zemljo, ki ste jo izkopali. Če je preveč ilovnata, ji primešajte pesek ali pa dodajte še nekaj komposta oziroma namenske zemlje. Drugih gnojil ni treba dodajati.
Če boste posadili več hortenzij hkrati, naj bo razdalja med njimi tri metre.
Vedno morajo biti zalite
Hortenzije za dobro rast potrebujejo veliko vode, zato jo po sajenju obilno zalijte. Prav obilica vode, ki si jo lahko obetamo pozno jeseni in pozimi, je razlog, da je jesen najbolj primeren čas za sajenje. Če se odločite za sajenje spomladi, je treba rastlino zelo pogosto zalivati. Vendar pa je treba vedeti, da mlada hortenzija ne sme stati v vodi, zato morajo biti tla okoli korenin odcedna in rahla, zračna.
Zastirka za zaščito in tudi barvo
Tla okoli rastline zastrite z zastirko, ki bo zadrževala vlago, hkrati pa ščitila korenine pred zmrzaljo. Če je zima zelo hladna, je mlade rastline pred mrazom dobro zaščititi tako, da jih ovijete z juto ali agrotekstilom.
Za zastirko lahko uporabite listje, slamo, borove iglice, lubje ali mah. Zastirka iz borovih iglic ali mahu lahko vpliva na barvo cvetov, saj zniža vrednost pH zemlje oziroma ji poveča kislost. V bolj kisli zemlji se bodo cvetovi obarvali modro. V bolj bazični zemlji pa bodo rožnati. Zemlji lahko namensko povečate kislost tudi z namenskimi pripravki, nekateri pa v zemljo okoli rastline zakopljejo celo žeblje.
Nasprotno pa zemlji lahko dodate lesni pepel ali apnenčev pesek in povišate njeno bazičnost. Tako poskrbite, da se bodo cvetovi obarvali rožnato.
Gnojenje spomladi in ko cvetijo
Spomladi mlado rastlino pognojimo z mikrohranili, dodamo ji lahko kompost ali uležan hlevski gnoj, med cvetenjem pa jo enkrat na mesec pognojimo še s tekočim gnojilom na osnovi dušika.
Obrezovanje le po potrebi
Kasneje je treba odrasle rastline po potrebi obrezati. Pri tem velja, da jih ne obrezujemo, niti jim ne odstranjujemo odmrlih cvetov jeseni, saj jih ščitijo pred zmrzaljo, hkrati bi prekinili njihovo vegetativno obdobje, zaradi česar bo naslednje leto manj cvetov. Zgodaj spomladi hortenzijam, ki cvetove tvorijo na poganjkih tekočega leta odrežemo le odmrle lesene dele. Hortenzije, ki cvetijo na stari, oleseneli rasti, pa obrežemo poleti, ko odcvetijo.
Grm, ki ga je poškodoval mraz, pa spomladi porežemo vse do tal in ga postimo, da si opomore.