Zaradi izjemnega medijskega zanimanja so se v Eles odločili objaviti študijo izvedljivosti različnih scenarijev, opredeljenih v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), s poudarkom na analizi "100 % OVE" scenarija v elektroenergetskem sektorju Slovenije za leto 2050.

To je avgusta letos na podlagi več kot osem milijonov podatkov in s pomočjo sodelavcev izdelal direktor Elesa, Aleksander Mervar po naročilu ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Ob tem je treba dodati še, da je Mervar zaradi različnih komentarjev v medijih, špekulacij in napačnih interpretacij, ki so se nanašali tudi na njegovo študijo, to konec oktobra še dopolnil. 

V prvotni študiji so predstavljeni štirje scenariji in njihove dolgoročne vrednosti, upoštevajoč tudi stroške vzdrževanja in obratovanja:

1.    Scenarij z NEK do 2063 in z JEK 2 ter 3.250 MW sončnih elektrarn, vrednost 53 milijard evrov

2.    Scenarij je z NEK do 2063 in brez JEK 2 ter 7.000 MW sončnih elektrarn, vrednost 38 milijard evrov

3.    Scenarij brez NEK do 2063, brez JEK 2 in 8.595 MW sončnih elektrarn, vrednost 36 milijard evrov.

4.    Scenarij 100 odstotkov OVE, vrednost 85 milijard evrov.

Brez JEK in NEK ne pomeni 100 odstotno OVE

V prej omenjeni dodatni analizi pa je Mervar najprej pojasnil, da obstaja razlika scenarija, ki ne vključuje niti NEK niti JEK do leta 2063 v primerjavi s scenarijem 100 % OVE. Prvi je praktično identičen scenariju OVE iz NEPN 2024, vsebuje pa tudi proizvodnjo iz ogljičnih proizvodnih virov, kot so soproizvodnja z gorivom komunalnega odpada, SPTE plinske enote, glajenje urnih bilanc s plinskimi enotami. Pri scenariju 100 % OVE pa je v celoti izločena proizvodnja iz ogljičnih proizvodnih virov.

Hkrati je dodal, da je že v prvotnem načrtu jasno navedel, da je po njegovem scenarij OVE z JEK 2 iz osnutka NEPN 2024 nesprejemljiv, saj ima upoštevano previsoko moč instaliranih sončnih elektrarn.

Scenarij z JEK 2 šele na tretjem mestu

V dodatni analizi je upošteval tudi nove tehnologije, ki se razlikujejo od scenarija do scenarija, z bazo cen za leto 2024. Pri ocenjevanju samo investicijskih izdatkov je najcenejši t.i. jedrski scenarij (NEK 2063, JEK 2), zaradi najnižjih investicijskih izdatkov v elektroenergetsko omrežje in hranilnike EE (baterije). Ko pa je investicijske vrednosti nadgradil s stroški, pa se razvrstitev od najnižjega do najvišjega bistveno spremeni.

1.    scenarij brez NEK do 2063, brez JEK 2 in 8.595 MW sončnih elektrarn, vrednost 39,4 milijarde evrov.

2.   scenarij je z NEK do 2063 in brez JEK 2 ter 7.000 MW sončnih elektrarn, vrednost 41,4  milijarde evrov

3.    scenarij z NEK do 2063 in z JEK 2 ter 3.250 MW  sončnih elektrarn, vrednost 55,2 milijarde evrov

4.    scenarij 100 odstotkov OVE, vrednost 91,5 milijarde evrov.

Tako je po mnenju Aleksandra Mervarja z vidika ekonomske presoje najcenejši scenarij OVE iz NEPN 2024, sledi mu scenarij s podaljšanjem življenjske dobe NEK do leta 2063, tretji, za slabih 16 oziroma slabih 14 milijard dražji je jedrski scenarij.

Med napotki pristojnim tudi 50-odstotni dvig omrežnine

Pristojnim na ministrstvu je podal tudi nekaj priporočil, ki izhajajo iz analiz. Prvi napotek je, takojšnja priprava projekta za podaljšanje življenjske dobe obstoječe NEK do leta 2063, saj bi to zagotovilo večplastni učinek.

Preudarnost pri subvencioniranju novih sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer naj bi bilo to namenjeno prednostno umeščanju koncentriranih polj SE in VE, ki bi bila priključena tako na prenosni kot distribucijsko omrežje, s tem pa lahko prihranimo pri vlaganjih v elektroenergetska omrežja.

Vlaganje v baterijske hranilnike sočasno s proizvodnjo OVE virov mora biti zakonsko urejeno. Prav tako pa bi morali obstoječe SE in VE obvezno daljinsko upravljati elektroperaterji,  

Pred črpalnimi hidroelektrarnami naj bi imele prednost subvencije za naložbe v baterije, saj imajo te možnost hitrejše aktivacije, lažjega umeščanja v prostor, razpršenost virov financiranja, predvsem pa bistveno nižje izgube ciklov.

Svetuje tudi investiranje v elektrolizerje do največ 20 MW moči in hkratno iskanje strateških partnerjev s sedežem izven RS za morebitne skupne investicije v elektrolizerje moči več kot 20 MW.

Če se odločimo za gradnjo JEK 2 pa predlaga obremenitev investitorjev s  t.i. "G" tarifo, ki določa, da investitor plača tudi tekoče nesorazmerno visoke dodatne stroške, ki jih JEK 2 povzroči elektroenergetskemu omrežju.

Agencija za energijo bi morala pripraviti 20-letno projekcijo gibanja omrežnine, ki vključuje tudi naložbe, ki bodo v korelaciji z izbranim scenarijem. "Deležnike je treba seznaniti, da t.i. »zeleni prehod« pomeni bistveno višje tarife za uporabo elektroenergetskega omrežja RS, pri čemer ocenjujem, da se bodo morale tarife povišati za 50 odstotkov in več v naslednjih treh do štirih letih," Mervar zaključi priporočila.

dezurni@styria-media.si