Za to, da bomo v hiši, pa naj je ta novogradnja ali starejša, zmanjšali toplotne izgube in s tem potrebe po energiji za ogrevanje, jo je treba med drugim toplotno izolirati. Primerni so prav vsi toplotnoizolacijski materiali, energijska učinkovitost hiše pa bo na koncu odvisna od njihove debeline in kakovosti vgradnje. 

Toplotnoizolacijski materiali se med seboj razlikujejo po izvoru, torej iz česa so narejeni, po toplotni prevodnosti, gostoti, sposobnosti akumulacije toplote, prepustnosti za paro. Če želite, da bo vaše bivalno okolje kar se da naravno, da bo hiša dihala in s tem uravnavala vlago v prostoru, hkrati pa se poleti ne bo pregrevala in pozimi ne prehitro ohlajala, razmislite o toplotni izolaciji iz celuloznih kosmičev.

Toplotna izolacija iz celuloze namreč ustreza prav vsem naštetim zahtevam. Narejena je iz naravnega in hkrati recikliranega materiala, saj za njeno proizvodnjo uporabljajo star časopisni in beli papir. V procesu proizvodnje, za katero se rabi precej manj energije kot za druge toplotne izolacije, papir z defibrilatorjem razvlaknijo in mu dodajo borovo sol. Nastanejo kosmiči, podobni vati, ki so mehki na otip. Izolacija je v razsutem stanju, pakirana v vrečah in primerna za nadaljnjo uporabo.

Foto: Profimedia Celulozni kosmiči

Poleg tega, da so celulozni kosmiči narejeni iz recikliranega naravnega materiala, imajo še nekaj drugih prednosti:

• imajo dobre toplotnoizolativne lastnosti in dolg fazni zamik
• preprečujejo nastanek toplotnih mostov
• samodejno uravnavajo vlago v prostoru
• odporni so na glodavce in insekte 
• zagotavljajo relativno dobro požarno varnost

Celulozni kosmiči preprečujejo pregrevanje poleti

Toplotna prevodnost celuloznih kosmičev, ki je od 0,039 do 0,045 W/mK, je nekoliko slabša od denimo toplotne prevodnosti mineralne volne ali ekspandiranega polistirena (stiropor). Ti dve toplotni izolaciji imata toplotno prevodnost od 0,032 do 0,038 W/mK. Načeloma velja, da je za enak učinek toplotne izolativnosti treba vgraditi nekaj več centimetrov toplotne izolacije z višjo vrednostjo toplote prevodnosti. A to ne velja za celulozne kosmiče. 

Zaradi velike gostote, ki je kar 80 kg/m³, so celulozni kosmiči pri enaki debelini sposobni akumulirati bistveno več toplote kot denimo mineralna volna ali stiropor. Njihov fazni zamik je precej daljši kot pri drugih dveh izolacijah. Bolj preprosto: fazni zamik pove, koliko časa je toplotna izolacija sposobna zadrževati toploto, preden jo sprosti v prostor.

Foto: Profimedia Celulozni kosmiči Poleti so pregrevanju najbolj izpostavljene mansarde, saj se ob najvišjih zunanjih temperaturah zrak neposredno pod strešno kritino lahko segreje celo do neverjetnih 80 stopinj Celzija, hkrati pa do 60 odstotkov vseh toplotnih tokov v hišo prehaja skozi streho. Celulozna izolacija je sposobna akumulirati izjemno veliko te toplote in jo dolgo, tudi 10 do 12 ur zadrževati. To je fazni zamik. Šele ko se ozračje ponoči ohladi, toploto postopoma sprošča, zato se zrak v prostorih pod streho segreje zgolj za dve do šest stopinj Celzija. Deseturni fazni zamik lahko dosežemo že s 25 centimetri pravilno vgrajenih celuloznih kosmičev, če bi enak učinek želeli doseči z mineralno volno, bi morali vgraditi kar 43 centimetrov.

Nasprotno deluje pozimi, saj preprečuje, da bi se hiša ponoči preveč ohladila. Ko temperatura v prostoru pade, celulozna vlakna začnejo vanj oddajati čez dan akumulirano toploto. 

Preprečuje toplotne mostove in se ne poseda

S celuloznimi kosmiči lahko toplotno izoliramo prav vse dele hiše. Vgradimo jih lahko v ostrešje, na zunanje in predelne stene ter v tla oziroma medetažne plošče. Celulozna kosmiče največkrat vgrajujejo z vpihovanjem, za kar je treba na ostrešju in stenah ter tleh narediti kalupe. Ti so največkrat narejeni iz lesnih vlaknenk, v sistem konstrukcije pa se vgradi tudi paroprepustna ovira. 

Foto: Profimedia Vpihovanje celulozne izolacija Z vpihovanjem, ki poteka s posebnim strojem prek cevi, lahko zapolnijo tudi najtežje dostopne dele, kot so različni koti. Ker celulozna vlakna zapolnijo prav vsak kotiček, je možnost nastanka toplotnih mostov minimalna. Celulozne kosmiče je treba vpihati pravilno, tako da dosežemo ustrezno gostoto in težo materiala v kalupu. Le tako bo zagotovljeno, da so napolnjeni vsi deli, hkrati pa se toplotna izolacija ne bo posedala. Posamezni proizvajalci imajo natančne izračune, kolikšna mora biti teža vpihanega materiala v posamezno konstrukcijo, zato od izvajalcev lahko tudi zahtevate, da po vpihovanju naredijo test, ki dokazuje, da so predpisani standardi izpolnjeni. Po vgradnji nastane kompaktna plast, ki se povsem prilagodi prostoru. Trdna ostane tudi, če bi obložne materiale odstranili.

Na tla lahko celulozne kosmiče tudi preprosto raztresemo po površini. Pred tem jih je treba zrahljati, potem pa nasutje poteptati, kot bi teptali sneg. Tretja možnost je brizganje kosmičev. To tehniko vgrajevanja običajno uporabijo takrat, ko so kosmiči bolj kot toplotni, namenjeni zvočni izolaciji, in so na stene brizgani v manjši debelini. Cevi za vpihovanje kosmičev v tem primeru dodajo še cev s šobami, ki pršijo vodo, tako da se med brizganjem kosmiči zmočijo in zlepijo. Nastane kompaktna, homogena plast, ki se v nekaj dneh posuši.

Celulozni kosmiči uravnavajo vlago v prostoru

Vodna para skozi celulozno izolacijo prehaja brez upora, kar pomeni, da se material hitro suši. Vlago je sposobna prejemati in oddajati, kljub temu pa ohranja obliko in toplotnoizolativne lastnosti. Celulozni kosmiči so sposobni sprejeti tudi do 40 odstotkov več vlage kot druge toplotne izolacije enake debeline. Da bi vodna para lahko prehajala skozi celulozo, pa mora biti izolacija nujno obdana z materiali, ki so prav tako difuzijsko odprti. Običajno jo obdajo z lesnimi vlaknenkami, OSB-ploščami in drugimi parnimi ovirami. 

Takšna sestava stene ali strehe zagotavlja, da bo vodna para lahko prehajala skoznjo in se izločala tam, kjer je vlage manj. Pozimi, ko so prostori zaradi ogrevanja pogosto presuhi, bo stena, izolirana s celulozo, vlago oddajala v prostor, poleti, ko je relativna vlažnost v prostoru višja, pa jo bo iz prostora odvzemala. 

Foto: Wikimedia commons Celulozna izolacija

Glodavcem in insektom je vstop preprečen

Strah graditeljev, da bi se v steni hiše, ki je izolirana s celuloznimi kosmiči, zaredile miši, polhi ali kakšni drugi glodavci in insekti, je odveč. Celuloznim kosmičem že v proizvodnem procesu dodajo borove soli, ki preprečujejo, da bi se v izolacije naselili in razvili insekti, plesni, glivice. Glodavci, ki bi kljub vsemu lahko zašli v izolacijo, pa v njej nimajo možnosti ne razmnoževanja niti preživetja. Ker celuloza absorbira vlago, tudi glodavce popolnoma dehidrira, zato nimajo možnosti, da bi si v njej ustvarili gnezdo in se razmnožili. 

Foto: Profimedia celulozni kosmiči

Preprečuje razvoj požara

Celulozni kosmiči so gorljiv material, ki spada v požarni razred B2. Njegovo odpornost na požar pa povečajo z borovo soljo. Ta v stiku z ognjem naredi kristalino, ki zavira gorenje in širjenje ognja. Hkrati se razvija zelo malo dima. Pri dovolj debeli plasti izolacije se širjenje požara zelo upočasni ali pa celo prepreči, saj je celotna izolacija prepojena z borovo soljo. 

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.