Če bi želeli stroške za ogrevanje občutno zmanjšati, bi morali energijsko potratno hišo najprej celovito sanirati. Celovita energijska sanacija pa pomeni vgradnjo novih, toplotnoizolativnih oken, novo fasado z izdatno toplotno izolacijo in toplotno izolacijo ostrešja. Precej zahteven in drag projekt, ki ga je treba skrbno načrtovati in izvesti. Vsekakor izjemno učinkovit, a si ga žal večina lastnikov starejših hiš ne more privoščiti.
Druga možnost za vsaj nekolikšno zmanjšanje računov za ogrevanje je vgradnja nove ogrevalne naprave, ki bo bolj učinkovita od obstoječe, zaradi česar se bo poraba energenta zmanjšala. A tudi to je za marsikoga nedostopno, saj se stroški za denimo novo peč na polena ali pelete ali pa novo toplotno črpaklo, kondenzacijski plinski kotel, lahko hitro povzpnejo na pet, 10 tisoč evrov in več.
Izolacija stropa nad neogrevano kletjo
Ali sploh obstaja kakršna koli cenejša in dostopnejša rešitev za zmanjšane rabe energije za ogrevanje in s tem znižanje stroškov? Takšna, ki bi stroške občutno zmanjšala, ne, lahko pa z relativno preprostim posegom vsaj za nekaj odstotkov znižamo porabo energenta, hkrati pa izboljšamo bivalno udobje. To je toplotna izolacija stropa neogrevane kleti, ki meji na bivalne prostore. Poseg je preprost, izvedemo ga lahko sami, in relativno poceni.
Neizoliran strop kleti je zagotovo razlog, da hlad iz kleti prehaja v prostore nad njo, zato je temperatura tal v bivalnem prostoru nižja, neprijeten občutek hladnih tal pa toliko bolj izrazit, moteč in neprijeten, poraba energenta za ogrevanje večja. To v prostorih, ki so ogrevani prek radiatorjev, velja še toliko bolj. Zagotovo pa so toplotne potrebe v prostorih nad neizolirano kletjo, ne glede na to, ali so v njih radiatorji ali talno gretje, večje, kot bi bile, če strop kleti izoliramo.
Občuten dvig temperature tal nad kletjo
Izračuni ponudnikov toplotnoizolacijskih materialov kažejo, da na primer 10 centimetrov toplotne izolacije na stropu kleti temperaturo tal v bivalnem prostoru nad njo precej dvigne. Za tla, kjer je armiranobetonska plošča obložena zgolj s talno oblogo, so tako izračunali, da se v hladnejših mesecih temperatura lahko dvigne z 10 kar na 18 stopinj Celzija.
Če je na tleh nad neizolirano kletjo vgrajeno talno gretje, potem ta skok zaradi dodatne toplotne izolacije stropa kleti seveda ni tako velik. Vendar je kljub temu vredno razmisliti o dodatni toplotni izolaciji stropa.
Priporočajo, da v primeru radiatorskega ogrevanja prostorov na strop kleti vgradimo vsaj 10 centimetrov toplotne izolacije, če pa imamo talno gretje in pod njim že vgrajeno toplotno izolacijo, na strop dodamo od pet do osem centimetrov izolacije.
Plošče preprosto lepimo ali vijačimo na strop
To lahko naredimo kar sami, če smo le malo spretni. Na očiščen strop kleti namestimo enega od toplotnoizolacijskih materialov. To so lahko plošče ekspandiranega polistirena, ali pa izberemo ene izmed plošč iz mineralne volne. Večino plošč je treba na strop lepiti, in to po celotni površini, za kar uporabimo gradbena oziroma fasadna lepila, nekatere plošče mineralne volne pa se v armiranobetonski strop vijači.
Pri lepljenju moramo biti pozorni, da se plošče med seboj popolnoma stikajo, da med njimi ni zračnih prostorov, poleg tega pa nekateri energijski svetovalci priporočajo, da toplotno izolacijo iz stropa vsaj v širini ene plošče nadaljujemo tudi po obodu sten.
Vgrajeno toplotno izolacijo lahko pustimo vidno, a predvsem pri ekspandiranem polistirenu je zaradi požarne varnosti bolje, da jo zaključimo z dodatnimi nanosi. Ti so lahko takšni kot pri izvedbi fasade, uporabimo lahko zgolj armirni sloj z mrežico ali pa gradbeno lepilo.
Z vgradnjo toplotne izolacije na strop neogrevane kleti bomo tako dosegli nekoliko manjše potrebe po toploti, saj bomo dvignili temperaturo tal v bivalnih prostorih nad njimi, s tem pa se bo izboljšalo tudi bivalno ugodje.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.