Gradbeni zakon, ki je začel veljati konec lanskega leta, uporablja pa se ga od 1. junija letos, je že postopku sprejema razdelil arhitekturno in inženirsko stroko, predvsem glede vodenja projektov, medtem ko predlagani zakon spreminja ravno to področje.

V Inženirski zbornici Slovenije opozarjajo na nepopravljive posledice sprejema predlaganega zakona. Opozarjajo, da od sprejema zakona ni odvisen zgolj razvoj stroke v Sloveniji, temveč so ogroženi tudi splošna varnost gradenj, zdravje in človeška življenja.
"Zakonodajni predlog arhitektom in krajinskim arhitektom neupravičeno podeljuje pooblastila za vodenje gradenj, kar v zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti pri opredelitvi pooblastil teh dveh reguliranih poklicev ni predpisano, zato se odpira tudi vprašanje pravne skladnosti obeh zakonov," so zapisali v sporočilu za javnost.

Po mnenju inženirske zbornice predlog zakona nezakonito širi področje dela in poslovanje arhitektov in krajinskih arhitektov na področja, za katera niso strokovno usposobljeni. Prav tako bi to lahko povzročilo neenakost obravnave različnih reguliranih poklicev pred zakonom, saj morajo pooblaščeni inženirji, vodje del, delovodje in mojstri s strokovnim izpitom izkazati poznavanje in obvladovanje vsebin vodenja gradnje, medtem ko arhitektom in krajinskim arhitektom tega ne bi bilo treba, ampak bi jim bilo to pooblastilo podarjeno, izpostavljajo.

Predlogu zakona nasprotujejo tudi zato, ker bo z njim pooblaščenim inženirjem znova odvzeta pravica do vodenja projektiranja stavb, ki jim je bila vrnjena z gradbenim zakonom, sprejetim novembra lani.

Inženirska zbornica bo zato za zaščito interesov stroke ter 7000 pooblaščenih inženirjev preučila možnosti rabe vseh pravnih sredstev, vključno s pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti zakonodajnega predloga. Ob tem so koalicijo pozvali, naj ponovno razmisli o varnostnih tveganjih in zakonodajni predlog zavrne.

Arhitekti na stranskem tiru

Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije pa zelo žalosti "omalovažujoč odnos" inženirske zbornice do arhitektov in krajinskih arhitektov, so zapisali v odzivu za STA. "Kakšna človeška življenja bodo ogrožena, če bo krajinski arhitekt vodil zasaditev parka, ki ga je sam zasnoval? Zakaj lahko gradnjo hiše vodi inženir strojništva ali rudarstva, ne sme pa je voditi arhitekt, ki je naredil izvedbene načrte za to isto hišo," se ob tem sprašuje predsednik zbornice za arhitekturo in prostor Tomaž Krištof.

Kot je spomnil, so bili arhitekti do leta 2004 del inženirske zbornice in do takrat je ta priznavala strokovno kompetentnost tudi arhitektom in jim brez težav podeljevala licence za vodenje gradnje. "Po odcepitvi arhitektov od inženirske zbornice in ustanovitvi lastne zbornice za arhitekturo in prostor pa je imenik vodij del (gradnje) ostal pri inženirski zbornici in ta je iz njega kot nekakšen protiukrep izbrisala vse arhitekte, s čemer jim je odvzela možnost opravljanja tega poklica," je poudaril.

Licenco za vodenje gradnje ima danes približno 3500 članov inženirske zbornice, ki se po Krištofovih navedbah v svojem študiju, za razliko od arhitektov, niso pri niti enem predmetu srečali s problematiko gradbišč in vodenj gradnje.

Zelo pomenljivo se Krištofu zdi tudi dejstvo, da lahko arhitekt danes v skladu z zakonom pridobi pooblastilo inženirja požarne varnosti. In ker s tem postane član inženirske zbornice in začne plačevati njihovo članarino, mu ta podeli tudi licenco za vodenje gradnje.

"Ni torej moteča domnevna strokovna nekompetentnost arhitektov za vodenje gradnje, moteče je predvsem njihovo članstvo v napačni zbornici. In za nikakršno skrb za varnost ne gre, pač pa čisto preprosto za skrb za lastne poslovne interese," je še zapisal.