Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je danes v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje poslalo interventni zakon o TEŠ, ki ga je napovedalo že v začetku septembra, ko je minister Bojan Kumer javnost seznanil z dejstvom, da TEŠ brez ukrepanja države po novem letu čaka stečaj. Gre za nasedlo naložbo, za katero so si do zdaj še vsi odgovorni oprali roke oziroma s prstom kažejo na druge.

Za TEŠ 833 milijonov evrov

Predlog zakona predvideva plačilo nadomestila TEŠ za izvajanje gospodarske javne službe za zagotavljanje toplote v obdobju od začetka 2025 do konca 2029 v ocenjenem skupnem znesku 833 milijonov evrov, ki bi se krilo iz državnega proračuna. Od tega znaša ocenjena vrednost potrebnih nadomestil za obratovanje za zagotavljanje toplote 680 milijonov evrov, kar se bo praktično v celoti pokrilo s povečanimi prihodki iz dividend energetskih družb, preostali del pa je odplačevanje kredita.

• Zakaj pa zdaj ne gremo na referendum?

Trenutni predlog predvideva tudi, da bi se ta sredstva zbirala na namenski proračunski postavki, saj bi s tem zagotovili transparentnost in neposredno povezanost med pobranimi dobički in stroški nove gospodarske javne službe. "Opozarjamo, da je zakon predlog ministrstva, ki se bo med javno obravnavo in medresorskim usklajevanjem lahko še dopolnjeval."   

Poglavitne rešitve zakona predvidevajo, da se TEŠ naloži gospodarska javna služba zagotavljanja toplote za odjemalce in v obsegu, ki potreben za zagotovitev oskrbe s toploto v Šaleški dolini. "Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo glede na tehnične lastnosti proizvodnih naprav TEŠ kot stranski produkt pri zagotavljanju potrebne toplote proizvajal tudi električno energijo, ki se bo transparentno prodajala na trgu."   

Dokler ne bo alternativnih virov

Hkrati zakon pospešuje in spodbuja opuščanje rabe lignita, saj spodbuja umeščanje in izvedbo alternativnih proizvodnih virov na obnovljive vire energije (OVE), kar na dolgi rok prinaša pozitivne posledice za okolje, saj pospešuje zeleni prehod in doseganje podnebnih ciljev.  

"Glavni cilj predloga zakona je sprejetje nujnih začasnih ukrepov za dobavo toplote in s tem oskrbo s toplotno energijo za prebivalce, javne ustanove in gospodarstvo Šaleške doline (v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj) do vzpostavitve alternativnih virov za proizvodnjo toplote," so sporočili z ministrstva in dodali, da je cilj tudi, "da se oskrba s toploto po tem zakonu izvaja na stroškovno najbolj učinkovit, optimalen, transparenten in nadzorovan način, ki je obenem skladen s pravili o državnih pomočeh."   

Brez ukrepov, ki jih uveljavlja ta zakon, bi namreč 35.000 odjemalcev v Šaleški dolini ostalo brez toplote, kar bi posledično pomenilo, da bi bila brez ogrevanja gospodinjstva, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, institucije lokalne samouprave, državni organi in gospodarstvo.

Interventni zakon, katerega pobudnik je MOPE, je eden od zakonov, ki omogočajo začetek preobrazbe šaleške energetike. Hkrati pa je tudi vmesni korak med tradicionalnim in novimi načini pridobivanja električne in toplotne energije, saj bodo za čas veljavnosti zakona v dolini pripravljeni novi energetski projekti, vključno z zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja.  

Najprej toplota, potem elektrika

"Z interventnim zakonom TEŠ omogočamo nadaljnje obratovanje. Spreminja se le njegov primarni namen, iz proizvodnje električne energije v proizvodnjo toplotne energije," pravijo na ministrstvu. Novi režim, ki ga predvideva interventni zakon, pa bo deloval do zagotovitve novega, nadomestnega vira ogrevanja, predvidoma do leta 2030, skladno z že sprejetimi načrti obeh občin za prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v dolini.

Obdobje trajanja gospodarske javne službe je prilagojeno trajnostnemu načrtu za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj od 2022 do 2033, ki ga je sprejelo Komunalno podjetje Velenje januarja 2023. V načrtu je opustitev rabe toplote iz TEŠ predvidena do leta 2030.  

Odpuščanj ne bo

Z novim režimom obratovanja bo omogočeno in zagotovljeno nadaljnje delovanje obeh družb ter ohranitev delovnih mest. Po informacijah, s katerimi razpolaga ministrstvo, sta poslovodstvi TEŠ in PV tudi že pripravljata načrt poslovanja obeh družb v spremenjenih okoliščinah, ki v naslednjih letih ne predvideva odpuščanj.

Prihranili naj bi 1,5 milijarde evrov

Interventni zakon je prvi korak pri pospešeni preobrazbi šaleške energetike, s katero bodo država in davkoplačevalci prihranili več kot 1,5 milijarde evrov v primerjavi z obratovanjem, kot je predvideno v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij do leta 2033. Spomnimo, da je Aleksander Mervar, direktor Elesa nedavno napovedal, da problema TEŠ in PV ne bomo rešili za manj kot dve milijardi evrov.  

Interventni zakon namreč predvideva zmanjšano obratovanje TEŠ. "Sredstev ne bomo porabili npr. za nakup emisijskih kuponov na mednarodnih trgih, zato lahko ta prihranek prepoznamo kot investicijski potencial za zeleni prehod. Prilagojen režim obratovanja TEŠ pozitivno vpliva na gospodarstvo, saj je prihranek potrebnih manjkajočih sredstev za obratovanje termodivizije zaradi predvidenega skrajšanega in zmanjšanega obratovanja ocenjen na več kot 1,4 milijarde evrov. Poleg tega naj bi zaradi spremenjene dinamike  100 milijonov evrov prihranili tudi pri zapiranju rudnika," na ministrstvu pojasnijo prihranke. 

Kot še navajajo, lahko ta prihranek investiramo v nove nizkoogljične proizvodne vire, s tem pa se v državi ustvarjajo nova zelena delovna mesta ter tudi druge koristi iz naslova povečanega investicijskega potenciala.  

Še dva zakona v pripravi

Interventni zakon bo omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, in sicer zakon o zapiranju PV in zakon o prestrukturiranju SAŠA regije. Zakona bosta v skladu z načeli pravičnega prehoda zagotovila celotni regiji dejanski pravičen prehod. Oba zakona sta tudi že v pripravi.  

Vladi bo MOPE predlagalo, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive in nevzdržne posledice za prebivalstvo, javne ustanove in gospodarstvo na območju Slovenije.