Prve hiše iz ilovice so v Prekmurju začeli graditi v 15 stoletju. Uporabljali so mešanico blata in ilovice oziroma tistega, česar je bilo več v neposredni bližini. Če je bil to les ali kamen, so gradili lesene ali kamnite hiše. Potem so začeli izdelovati opeko in razvoj gradnje je šel naprej, do točke, ko smo za gradnjo hiš poleg opeke začeli uporabljati beton in železo, sledili pa so različni sodobni sintetični materiali. Gradnja se je precej oddaljila od prvotne, povsem naravne. 

Približno desetina graditeljev pozna prednosti ilovice

Z vse večjo ozaveščenostjo graditeljev pa se vračajo naravni materiali in na sodoben način izpopolnjene stare gradbene prakse. Lesu smo vrata odprli bolj na široko, ilovica pa v obliki ilovnatih ometov v hiše prihaja skozi priprta vrata.

Foto: arhiv Gnezdo Ilovica Po besedah sogovornikov, Antona Donoše iz podjetja Igoton in Antona Puglja iz podjetja Gnezdo, se za notranje ilovnate omete odloči od pet do 10 odstotkov graditeljev družinskih hiš. Večinoma so to mladi, ozaveščeni ljudje, ki si želijo čim bolj naraven dom, doda Donoša. Čeprav lahko ilovnate omete naredimo na kakršno koli podlago, torej tudi na zidanih hišah, pa se zanje pogosteje odločijo tisti, ki gradijo montažne hiše, tako skeletne kot masivne ali panelne, pravi Pugelj.

Precej razumljivo, glede na to, da je ilovica povsem naraven material, zato se veliko bolje poda stenam, narejenim iz naravnih materialov. Lahko rečemo, da so ilovnati ometi pika na i naravne gradnje, doda Donoša. 

Uravnavajo vlago, temperaturo, odstranjujejo vonjave, ne povzročajo alergij ...

Ilovnati ometi imajo več različnih in zelo pomembnih prednosti pred klasičnimi ometi ali drugimi stenskimi oblogami, ki jih lahko zaključimo zgolj z nanosom zidne barve. Prva prednost, ki jo izpostavljamo vedno, ko govorimo o ilovnatih ometih, je njihova sposobnost uravnavanja vlage v prostoru. Ko je te v prostoru preveč, jo vežejo nase, ko jo je premalo, pa jo sprostijo nazaj v prostor. V domovih, ki imajo vsaj eno tretjino sten ometanih z ilovico, je možnost nastanka plesni zato minimalna, zrak v prostoru pa je vedno primerno vlažen, saj bodo ometi poskrbeli za 50- do 55-odstotno relativno vlažnost. 

Foto: arhiv Gnezdo Ilovnati ometi Poleg vlage ilovnati ometi vežejo tudi vonjave, zato je vonj v prostoru vedno prijeten. Nase vežejo tudi škodljive snovi iz zraka, zato so ilovnati ometi zagotovo dobra izbira, če imate doma alergika. Izpostaviti velja tudi to, da je naravna pH vrednosti ilovnatih ometov približno 7, kar je podobno pH vrednosti naše kože, zato niso dražeči ne za kožo, niti za sluznice.

Med pomembnimi prednostmi je tudi njihova sposobnost akumulacije toplote. Na enak način kot vlago, sprejemajo in oddajajo tudi toploto. Dolgo so jo sposobni zadržati in postopoma oddajati v prostor, zato je ta enakomerno ogret in prijetno topel. Prav zaradi te sposobnosti so ilovnati ometi pogosta izbira, kadar se graditelji odločijo za stensko ali stropno gretje. 

Prostor zaradi ilovnatih ometov in njihovih dobrih lastnosti vedno deluje prijetno, toplo, domače, nekoliko rustikalno. Zaradi značilnih zaobljenih robov je videti bolj prijazno, naravno, celo organsko. 

Ilovnati in glineni ometi niso isto

„Ilovnati ometi so zmes ilovice, peska in vezivnih vlaken (slama, konoplja) v poljubnih kombinacijah ter razmerjih. Pesek deluje kot skelet ometa, ilovica kot vezivo, vlakna pa kot potrebna mikroarmatura. Po navadi gre za že pripravljene mešanice, ki se mešajo zgolj z vodo,“ pove Pugelj. 

A niso vsi ilovnati ometi enaki. „Razlikujejo se po geografski legi, kjer pridobivajo ilovico, ta je lahko naplavinska ali sedimentna, razlike so tudi v vezivni moči in granulacije ilovice. To je treba upoštevati, ko zmesi dodajamo kremenove peske. Ko so izdelani, pa se razlikujejo le po barvi in strukturi finega sloja,“ razloži sogovornik in opozori še na razliko med ilovnatimi in glinenimi ometi. „Pri glinenih ometih je vezivo glina, ki je bolj mastna in vezivna. Zato je glini treba veliko več peska kot ilovici. Tak omet vsebuje manj veziva in veliko peska, zato so njegove lastnosti uravnavanja vlage slabše.“

Foto: arhiv Igoton Ilovnati ometi

Izvedbo je bolje prepustiti izkušenim mojstrom

Zmesi za ilovnate omete lahko kupimo že pripravljene, v ustreznem razmerju jih je treba zmešati z vodo, zato marsikdo pomisli, da bi se njihove izdelave lotil kar sam. Na kakšni manjši površini bi to morda šlo, večjih se bodo lotili zgolj tisti, ki so izjemno spretni, sicer pa je bolje delo prepustiti strokovnjakom. Čeprav ilovnate omete lahko izdelamo praktično na vseh vrstah površin, je njihova izvedba specifična na posamezni podlagi, hkrati pa je potrebne precej ročne spretnosti, pravi Donoša.

Hudič je vedno v detajlih, zato se hitro zgodi, da oprijem na določeni podlagi ne bo dober, ilovnati ometi morajo biti nanešeni v pravi debelini in enakomerno, sicer se lahko zgodi, da bodo pokali, tudi sušeni morajo biti dovolj časa, še pove Donoša. 

Grobi in fini ometi, najboljše kombinacija obojega

Ilovnati ometi so na voljo v obliki grobega ali finega oziroma dekorativnega ometa v različnih barvnih odtenkih. Kaj bomo izbrali, je odvisno od tega, kaj želimo doseči, in kakšno podlago imamo. Pozitivne lastnosti ilovice bomo bolj izkoristili, če se odločimo za kombinacijo grobega in finega ometa, saj bo tako njuna skupna debelina vsaj dva in pol centimetra. 

Foto: arhiv Igoton Ilovnati ometi

Tak omet običajno izdelamo takrat, ko ga bomo naredili na opečni ali betonski steni, ali pa na steni iz porobetona. Izbrati je treba primeren obrizg za oprijem, običajno je to cementni predomet, ki mora biti ustrezno suh, pravi Donoša. Nanj pa se potem ročno ali strojno nanese najprej grobi omet. Ko je ta popolnoma suh, se namesti armirana mrežica in nanese še fini ilovnat omet. 

Če je podlaga lesena, na primer OSB-plošče ali pa lesene deske, je za oprijem treba najprej namestiti pletenje iz trstičja, sledi grobi omet, potem armirana mrežica, ki je lahko iz jute, in čeznjo še fini ilovnati omet, Pugelj pojasni razliko izvedbe glede na podlago. 

Lahko pa se odločimo zgolj za izdelavo finega ilovnatega ometa. Njegova debelina bo bistveno manjša, zato gre bolj za njegov dekorativni učinek. Zanj se graditelji običajno odločijo, če imajo stene in strope že obložene z mavčno-kartonskimi ploščami, ali pa so na njih na primer lesne vlaknenke. V tem primeru se na to podlago namesti armirana mrežica in ilovnato lepilo, sledi pa tankoslojni fini ilovnati omet.

Primerno pripravljena podlaga je nujna

Podlaga mora biti pred nanosom ilovnatega ometa čista, popolnoma suha, na njej ne sme biti plesni, iz betonskih ali opečnih podlag morajo biti odstranjeni vsi železovi ostanki opaža ali armature, pravi Pugelj. Če bodo ometi narejeni strojno, moramo poskrbeti še za vodo in električni priključek; 380-vatno vtičnico z varovalko moči najmanj 20 amperov, pogojno pa bo zadostovala tudi 16-amperska varovalka. 

Foto: arhiv Gnezdo Ilovnati ometi Fini ometi lahko ostanejo takšni, kot so, lahko pa jih tudi pobarvamo. Donoša pravi, da lahko sicer to naredimo z difuzijsko odprtimi, torej paroprepustnimi zidnimi barvami, vendar se oba sogovornika strinjata, da so bistveno boljša izbira naravne ilovnate barve, ki jih lahko dobimo v več različnih naravnih, zemeljskih odtenkih.

Čas za izdelavo ilovnatih ometov je od marca do konca novembra. V tem času se bodo sušili naravno, zato je treba poskrbeti tudi za prezračevanje, sušenje pa bo trajalo od 14 dni do tri tedne, odvisno od vremena. Nekoliko hitreje pa se bodo ometi sušili, če jim pri tem pomagamo z električnimi sušilci. 

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.